Parlamentarne stranke večinoma pozdravljajo novelo zakona o žrtvah vojnega nasilja

Vodja poslanske skupine SD Bojan Kontič glede predloga novele pravi, da ga še ni prebral, da pa je zanj sprejemljiv, če upošteva predloge, ki so jih v SD vladi posredovali v prejšnjem mandatu. Kot je dejal, se strinja s tem, da dobijo otroci - ne glede na to, kdo so bili - status žrtev vojnega nasilja. Glede materialne škode pa meni, da če so nekomu podrli hišo, potem je "čisto vseeno, katera granata in s katere strani je bila izstreljena na to hišo".

SDS: Upamo, da ne bo prišlo do preglasovanja "Veseli smo pobude premiera Pahorja, da se dokončno uskladi zakon o žrtvah vojnega nasilja. Predlog bomo seveda skrbno preučili. Upamo, da ta predlog pomeni, da bomo končno zaključili usklajevanja, ki so bila na našo pobudo začeta v prejšnjem mandatu, vendar so zastala zaradi nepripravljenosti nekaterih strank za dosego soglasja o tem vprašanju. Vsekakor pa si želimo, da pri tako pomembnem narodnostnem vprašanju ne bo prišlo do preglasovanja, ampak do čim večjega možnega soglasja," so se na predlog novele odzvali v SDS.

Zares že izrekel "absolutno podporo" Vodja poslanske skupine Zares Cveta Zalokar Oražem pravi, da so se vodje koalicijskih poslanskih skupin na to temo dobili, še preden je predsednik vlade predlog poslal v obravnavo še ostalim strankam. "Mi smo že takrat izrekli absolutno podporo, da gre ta zakon naprej. Ta zakon je poseben, ker gre za to, da se izpolni odločbo ustavnega sodišča in da se status žrtve dodeli še nekaterim drugim žrtvam, ki so bile doslej izvzete. Upamo, da bo šla stvar čim hitreje naprej," je dejala Zalokar Oražmova.

Nakaj pomislekov glede statusa za vse otroke žrtev "Imamo sicer nekaj pomislekov glede šestega člena. Ta je že povzročil nekaj težav, a naše mnenje je, da bi bila glede na odločbo ustavnega sodišča še najbolj elegantna rešitev, da se ga sploh ne odpira, ker to ni potrebno. Tega člena tudi ustavno sodišče ni problematiziralo. S tem bi se izognili morebitnim ideološkim razpravam." Kot pravi Zalokar Oražmova, se strinjajo z vsemi upravičenci do statusa žrtev vojnega nasilja, ki jih predvideva predlog. "Nekaj pomislekov najbrž bo, verjetno pri tem, da tak status dobijo vsi otroci žrtev, ne glede na to, 'čigavi so bili'. A mi nimamo nič proti temu, da se tak status podeli vsakemu otroku, ki je izgubil starša," je sklenila vodja poslanske skupine Zares.

DeSUS: Če upošteva ustavno sodišče, bo dobil našo podporo V poslanski skupini DeSUS po besedah Franca Žnidaršiča omenjenega predloga novele še niso prejeli, zato ga ne more komentirati. "Verjamem, da bo treba upoštevati odločbo ustavnega sodišča. In če predlog to upošteva, bo dobil našo enotno podporo," je dejal.

LDS za to, da vsak otrok žrtve dobi status žrtve V LDS napovedujejo, da bodo omenjeni predlog podprli, saj vsebuje rešitve, za katere so se zavzemali že v prejšnjem mandatu. "V LDS smo in bomo podprli rešitve, s katerimi odpiramo možnost, da status žrtve vojnega nasilja in pravice, ki izhajajo iz tega zakona, lahko pridobi tudi otrok, katerega starš je izgubil življenje ali je bil pogrešan kot pripadnik katere koli oborožene sile, ki je v času od 6. 4. 1941 do 15. 5. 1945 delovala na območju sedanje Republike Slovenije, oseba, ki je morala zapustiti dom zaradi nasilnega dejanja požiga, porušenja ali izropanja njene stanovanjske hiše ali stanovanja, ki ga je povzročila katera koli oborožena sila v smislu tega zakona, zaradi česar se ni mogla vrniti na svoj dom neprekinjeno najmanj tri mesece, državljan Republike Slovenije, ki je bil kot bivši italijanski vojak po kapitulaciji Italije zajet od nemških okupacijskih oblasti in odpeljan v ujetništvo ali na prisilno delo v Nemčijo, ali oseba, ki je bila rojena staršem v okoliščinah vojnega nasilja po 15. 2. 1945, vendar najkasneje do 28. 2. 1946, če so zoper njih trajali prisilni ukrepi ali nasilna dejanja, opredeljena v tem zakonu," so zapisali v sporočilu za javnost.

"Preprečena je možnost, da kolaboranti dobijo pravice" Kot poudarjajo, je z ohranitvijo dosedanjega 1. člena obstoječega zakona, predvsem pa njegovega 6. člena, izključena možnost širjenja kroga upravičencev do statusa žrtve vojnega nasilja na okupatorja, agresorja in njune sodelavce oz. ni več dvomov, ali so kolaboranti upravičeni do pravic, ki izhajajo iz tega zakona. "Na to smo še posebej opozarjali pri predlogu novele, ki jo je pripravila vladajoča koalicija v prejšnjem mandatu," še dodajajo.

SLS: To gre v smeri rešitev iz prejšnjega mandata Jakob Presečnik (SLS) vsebine predloga novele ne pozna, upa pa, da gre v smeri reševanja problemov, ki so jih skušali rešiti že v prejšnjem mandatu. Med temi je vodja poslanske skupine SLS omenil nekatere kategorije otrok in mobilizirance. Napovedal je, da bodo v SLS v tem mandatu pri tem aktivno sodelovali. "Pozdravljam kakršen koli predlog, če gre v smeri, za katero smo se zavzemali," je pojasnil.

SNS: Na to nikakor ne moremo pristati Kot so sporočili iz SNS, bodo posredovani predlog natančno preučili in pripombe posredovali predsedniku vlade, napovedujejo pa, da bo pripomb kar nekaj. "Nikakor ne moremo pristajati na težnjo, ki se kaže v predlogu, da bi prišlo do izenačitve partizanskega gibanja z okupacijskimi in kolaborantskimi silami, kar je med drugim tudi v nasprotju z zapisanim v preambuli programa Slovenske nacionalne stranke, ki nadaljuje tradicije TIGR-a in NOB," so zapisali.

Po njihovi oceni so osnova predloga sprememb zakona stališča, ki so "diametralno nasprotna s stališči protifašističnih in demokratičnih sil, ki so ustvarile sedanjo Evropo in del katerih je bila tudi partizanska vojska v Sloveniji".