Slovensko panevropsko gibanje je pozvalo državni zbor, naj v skladu z ustavo v posebnem dokumentu določi jasna stališča glede odnosov s Hrvaško, ki bodo obvezna za vse izvršilne organe.
Pozvalo ga je tudi, naj odreče veljavnost vseh dosedanjih stališč ali izjav glede odnosov med državama, ki niso bila dana po neposrednem pooblastilu DZ.
"DZ mora sedaj opraviti svojo dolžnost"
Kot je poudaril predsednik tega nevladnega združenja France Bučar, je treba jasno poudariti, da načela zunanje politike določa DZ in da sklicevanje na dogovore, kot sta bila sporazum o meji Drnovšek-Račan ali pa lanski blejski dogovor premierov Sanader-Janša glede reševanja vprašanje meje s posredovanjem tretjega, nima teže, saj "nobeden od teh gospodov nima najmanjše pravice karkoli obljubljati brez avtorizacije DZ". Po njegovem DZ doslej glede tega "ni rekel nič", mora pa sedaj "opraviti svojo dolžnost in povedati, kakšno je naše stališče do vprašanj Hrvaške".
Poziv gibanja je po seji odbora DZ za zunanjo politiko komentiral tudi predsednik tega odbora Ivo Vajgl in ocenil, da je treba o tej pobudi razmisliti, vendar bo po njegovem mnenju težko doseči takšen temeljni dokument o odnosih s sosednjo državo, "še posebej če je v teh odnosih nekaj precej štrlečih odprtih vprašanj". "Mogoče je to prava pot, ampak sam se v tem trenutku še ne morem ogreti za to," je dejal Vajgl.
LDS predlog podpira
V LDS so podprli pobudo Panevropskega gibanja, pri čemer pa so poudarili, da Bučar nima prav, ko zanika obstoj neposrednega pooblastila DZ v primeru sporazuma Drnovšek-Račan. "Odbor DZ za zunanjo politiko je namreč takrat obravnaval predlog sporazuma in ga tudi podprl. Še več, vlado je takrat tudi pooblastil za podpis sporazuma in jo hkrati tudi pozval, naj sporazum po podpisu čim prej pošlje v ratifikacijo v DZ," so zapisali v sporočilu za javnost, pod katero se je podpisal Jelko Kacin.
Kot dodajajo, je prav zaradi neposrednega pooblastila DZ sporazum verodostojna in kvalitetna podlaga za reševanje vprašanja meje med državama. Sporazum Drnovšek-Račan je največ, kar smo doslej dosegli na dvostranski ravni pri reševanju odprtih vprašanj s Hrvaško, prejšnja vlada pa je storila strateško napako, ker se mu je odrekala, še menijo v LDS.
"Državi nimata o čem arbitrirati"
Predsednik Slovenskega panevropskega gibanja Bučar je sicer še menil, da državi tudi nimata "o čem arbitrirati", saj državi nimata nerešenih vprašanj, pri t.i. spornih vprašanjih glede meje pa gre za "del slovenskega prostora, ki ni bilo nikoli hrvaško in je naseljeno s Slovenci", torej ga mora Slovenija zahtevati. Pri tem je še posebej izpostavil pravico Slovenije do ohranitve neposrednega dostopa do mednarodnih voda.
Gibanje je ob tem še pozvalo, da Slovenija kot članica EU "nedvoumno izjavi svojo odločenost, da ne pristaja na sprejem Hrvaške v članstvo EU, preden se ne rešijo vprašanja teritorialne razmejitve med državama" in da "ne pristaja na noben predlog ali organizirano dejavnost v okviru EU, katerega cilj je posredovati v škodo interesov Slovenije" ter da "samo državni zbor ugotavlja skladnost takih predlogov z interesi Slovenije".
"Gre za to, da Slovenija uporabi tiste vzvode, ki so na voljo"
Na novinarsko vprašanje, ali z omenjenim stališčem pristopna pogajanja Hrvaške z EU pogojujejo z rešitvijo dvostranskih slovensko-hrvaških vprašanj, je Bučar dejal, da gre za to, da Slovenija "uporabi tiste vzvode, ki jih ima na voljo, ki so zaenkrat to, da uveljavljamo naše interese v okviru EU". Ti interesi so, "da živimo v normalnih sosedskih odnosih brez sporov, do katerih je prišlo zaradi politike Hrvaške do teh vprašanj".
Član združenja Bojan Sedmak pa je menil, da bi sprejem Hrvaške v EU brez razčiščenega vprašanja meja, ki ga ima Zagreb odprtega z vsemi sosedami, razen z Madžarsko, pomenila "vzeti tempirano bombo v dnevno sobo EU".
"Z referendumom bi priznali, da gre za sporno vprašanje"
Na novinarsko vprašanje, ali podpirajo razpis referenduma o ratifikaciji pristopne pogodbe Hrvaške z EU, je Bučar menil, da gre za skrajno sredstvo. Kot je dejal, gre za eno od sredstev za uveljavitev interesov, o katerem odloča DZ, da pa bi z razpisom referenduma priznali, da gre pri vprašanju meje za sporno vprašanje. S sprejemom referenduma bi se po njegovi oceni namreč odrekli stališču, da se o slovenski zemlji "nimamo kaj pogajati in da ne priznamo neke tuje arbitraže". Bučar je še poudaril, da mora slovenska politika jasno postaviti izhodišče nacionalne politike do Hrvaške, saj doslej tega ni storila, ko pa se je zanašala na tuje posredovanje, je vedno "potegnila ta kratko".
3
