Premier Borut Pahor je v pogovoru s slovenskimi diplomati, ki so zaključili tridnevni posvet na Brdu pri Kranju, dal vedeti, da vztraja pri modernizaciji diplomatske mreže.
Kot je dejal po posvetu, je po njegovem mnenju treba najti način za doseganje enakih rezultatov z manjšim številom diplomatsko-konzularnih predstavništev.
"Razmišljamo o modernizaciji diplomatskega servisa"
Premier je priznal, da je med diplomati tudi odmevala njegova izjava, da je slovenskih diplomatov za tretjino preveč, ki jo je pred časom dal za časnik Finance. "Naj ostane ta izjava kot povod za to, da razmišljamo o modernizaciji diplomatskega servisa," je poudaril in dodal, da nihče ne more nasprotovati ugotovitvi, da se skozi čas spreminjajo tudi potrebe diplomatskega servisiranja državnih interesov.
"Spričo majhnosti si ne moremo privoščiti toliko predstavništev"
Po Pahorjevem mnenju si Slovenija spričo svoje majhnosti ne more privoščiti toliko diplomatsko-konzularnih predstavništev, kot bi si jih želela, in mora poiskati druge načine za dosego enakega rezultata.
"Vidim nešteto drugih možnosti"
"Jaz tukaj vidim business centre, vidim veleposlanike, ki imajo sedež v Sloveniji in so akreditirani v tretjih državah, vidim nešteto drugih možnosti, ki nam zmanjšujejo stroške rezidenčnih ambasad, ki morda vendarle sem in tja kje niso nujne," je pojasnil.
Poudaril je, da ministru in njegovim sodelavcem zaupa, da bodo našli prave rešitve. Povedal je še, da je zunanjemu ministru Samuelu Žbogarju in diplomatom zatrdil, da bo na njihovi strani, ko se bodo trudili po 20 letih postaviti na noge sodoben, učinkovit in finančno vzdržen aparat.
Prvotno so načrtovali največ 20 diplomatskih predstavništev v tujini
Spomnil je, da so si pri vzpostavljanju diplomatske mreže pred 20 leti zastavili za cilj, da Slovenija ne bo imela več kot 20 diplomatskih predstavništev v tujini. "Zdaj jih imamo 54 in več," je dejal. "Verjetno jih potrebujemo. Vendar jih potrebujemo zato, da bodo uspešno vršila svoje cilje, ki se iz klasičnih politično-diplomatskih funkcij premikajo v gospodarske," je dodal. Po njegovem je zdaj vprašanje, kako finančno vzdržno storiti ta premik, da bi obdržali najboljše kadre in dosegali najboljše rezultate.
Po navedbah predsednika vlade bi morala Slovenija kot sodobna država premisliti svojo diplomatsko navzočnost v spremenjenem svetu, jo globalizirati in razumeti, da jo globalizira z glavnim političnim ciljem, da je sponzor slovenskega gospodarstva v globaliziranem svetu.
"Potrebujemo politična prijateljstva povsod po svetu"
Pahor je izpostavil, da potrebujemo tri stvari. Prva so politična prijateljstva vsepovsod po svetu, tudi v državah, ki jim doslej nismo posvečali tolikšne pozornosti, kot so t.i. hitro rastoče države. Okrepiti moramo tudi politično in gospodarsko navzočnost v jugovzhodni Evropi, kjer lahko Slovenija okrepi svoj prestiž in poveča svojo moč. Kot tretjo pa je omenil navezavo na države, ki so gonilna sila v Evropi.
"Slovenska diplomacija potrebuje novo izdajo"
Žbogar je dodal, da je v internem pogovoru nekdo omenil primerjavo, da je slovenska diplomacija tako kot ameriški računalniški gigant Apple nastala v garaži in se potem razvijala. Če se želimo primerjati z Applom, slovenska diplomacija po besedah rabi neko novo izdajo, 2.0. in morda bo priložnost za to prihodnje leto, ko bo Slovenija praznovala 20-letnico.
4
