Opozicija: Pretirano zategovanje pasu nas bo pahnilo v recesijo

V opoziciji se bojijo, da nas bo pahnil v recesijo. O proračunskih dokumentih bo DZ glasoval v četrtek. Finančni minister Janez Šušteršič je ob predstavitvi predloga proračuna za leti 2013 in 2014 poudaril, da vlada kljub zaostrenim gospodarskim razmeram ohranja zavezo o znižanju proračunskega primanjkljaja pod tri odstotke bruto domačega proizvoda (BDP). "Napovedi so slabe," je dejal, Urad RS za makroekonomske analize in razvoj namreč Sloveniji za prihodnje leto napoveduje skrčenje BDP za 1,4 odstotka, leto pozneje pa le skromno rast.

"Vse skupaj daje možnost za razvojne spodbude" Obravnavani proračunski dokumenti vsebujejo kombinacijo varčevanja in dodatnih prihodkov, vse skupaj pa daje možnost za razvojne spodbude, je povedal. Vlada tako lahko načrtuje proračunski primanjkljaj v višini 2,8 odstotka BDP v letu 2013, hkrati pa zagotavlja približno 800 milijonov evrov spodbud za gospodarstvo, in sicer skozi investicijske projekte, evropsko sofinanciranje in davčne olajšave.

Proračunska poraba se bo prihodnje leto povečala za 600 milijonov evrov na 9,6 milijarde evrov, v letu pozneje pa se bo zmanjšala na 9,3 milijarde evrov. Že leta 2015 naj bi po teh načrtih dosegli strukturno ravnovesje javnih financ.

Največji delež gre za izobraževanje in šport Od tega gre največji delež, namreč 16 odstotkov, za izobraževanje in šport, 13 odstotkov za pokojninsko varstvo in 11 odstotkov socialni varnosti, je izračunala Katarina Hočevar (DL). Žal pa je že na četrtem mestu servisiranje javnega dolga, kar je pripisala bremenom preteklosti. "S to prakso je seveda treba prekiniti," je soglašala z načrtovano dinamiko zmanjševanja primanjkljaja.

Tudi Jože Tanko (SDS) je menil, da se s takšno dinamiko kot v prejšnjem mandatu ne moremo več zadolževati. Terjatve upnikov bo moral nekdo plačati, "ne moremo vsi vzeti državljanstva Cipra," je dejal. Zato moramo svoje apetite prilagoditi, kljub temu pa se delovanje vseh inštitucij ohranja na primerni ravni.

Po drugi strani so poslanci opozicije opozarjali, da nas bo pretirano zategovanje pasu pahnilo v recesijo. Proračun ni zasnovan na tistih prioritetah, ki bi zagotavljale stabilnost in vzdržnost javnih financ, je ugotovil Gašpar Gašpar Mišič (PS). Vlada po letu dni vladanja še ni dojela, da samo z varčevalnimi ukrepi ni mogoče izboljšati slabega finančnega položaja v državi, je dodal.

Vse, kar je ta vlada do danes uspela predstaviti, je namera razprodaje državnega premoženja in dodatno zadolževanje, predvsem za sanacijo bank v breme davkoplačevalcev. O konkretnih ukrepih za zagon gospodarstva pa se kljub glasnim pozivom gospodarstvenikov in opozicijskih strank ne dogaja prav veliko, je bil kritičen poslanec PS.

Veber: Hitro varčevanje ni odgovor "Hitro varčevanje ni odgovor, prav tako ne razprodaja državnega premoženja v najboljših podjetjih, privatizacija zdravstva in uničevanje javnega šolstva," je dodal Janko Veber (SD). Predlog, ki je pred nami, grobo posega na področje šolstva in slabša pogoje v vrtcih, osnovnih in srednjih šolah ter na univerzah, je opozoril tudi Jožef Kavtičnik (PS). Kar nekaj dopolnil se tako nanaša na povečanje sredstev za izobraževanje, ali jih bo DZ sprejel, pa bo znano predvidoma v četrtek.

Obseg sredstev za plače zaposlenih v javnem sektorju se bo prihodnje leto zmanjšal za pet odstotkov. "Vlada ni želela dodatno obremenjevati gospodarstva še z dodatnimi davki, da bi lahko ohranili po našem mnenju prevelik obseg zaposlenosti v javnem sektorju," je to številko pojasnil Šušterič. Petodstotno znižanje mase plač sicer ne bi smelo nikogar presenetiti, potem ko je vlada spomladi ob sprejemu rebalansa popustila sindikatom in ni v celoti uveljavila načrtovanega znižanja plač.

Šulinova: Strah, da se na investicijskem področju prav nič ne bo dogajalo, je odveč Na določenih postavkah pa se obseg sredstev tudi povečuje, je spomnila Patricija Šulin (SDS). Tako se povečuje obseg sredstev za investicije v zdravstvu, železnicah in infrastrukturi, več denarja je predvidenega tudi za kmetijstvo in okolje. "Strah, da se na investicijskem področju prav nič ne bo dogajalo, je odveč," je menila, medtem ko je Gašpar Gašpar Mišič vladi očital, da je vse večje projekte potisnila v čas po letu 2014.

Opozicijski poslanci so k vsakemu od proračunov vložili po približno deset dopolnil. Po nekaj več kot 20 milijonov evrov si želijo zagotoviti za prehrano učencev, dijakov in študentov, dodatna sredstva pa bi morali po njihovem mnenju zagotoviti tudi za ceste, programe v kulturi in znanstveno raziskovalno dejavnost.

Pred glasovanjem mora DZ opraviti še obravnavo predloga zakona o izvrševanju proračuna v prihodnjih dveh letih, ki daje vladi jasna pooblastila glede možnosti upravljanja z državnim proračunom in zadolževanjem ter ureja namenske prihodke in odhodke proračuna. Država se bo lahko v obeh letih zadolžila za po 3,1 milijarde evrov, predlog pa med drugim vsebuje tudi bolj stroge določbe glede financiranja ustanov, prepoveduje izplačevanje dodatkov za delovno uspešnost ter znižuje povprečnino za občine in prispevek za spremljanje programov RTV Slovenija.