Petek, 21. 5. 2010, 16.15
8 let, 9 mesecev
Odprto morje za Slovenijo pomembno tudi s praktičnega vidika
Eno od osrednjih vprašanj v okviru rešitve meje je zagotovitev stika Slovenije z odprtim morjem, ki je za Slovenijo pomemben ne le z državotvornega, ampak tudi s praktičnega vidika.
Do zdaj niso imeli nikakršnih tovrstnih težav, se pa v Luki Koper zavedajo, da obstaja teoretična možnost, da bi hrvaške oblasti v primeru suma prevoza nevarnih snovi oz. ogrožanja varnosti zaustavile kako ladjo, ki pluje v Koper.
Bodoči potek meje med Slovenijo in Hrvaško je pomemben tudi za slovenske ribiče. Kot je povedal Zlatko Novogradec, si ribiči iz Pirana želijo, da bi se vprašanje meje na morju čim prej uredilo. Ob tem opozarja, da slovenski ribiči - uradno je registriranih okoli 80, ocenjuje pa, da je dejansko okoli 60 takih, ki se z ribištvom ukvarjajo tudi poklicno - že nekaj časa lovijo le do polovice Piranskega zaliva. Upajo pa, da se bo v prihodnosti njihovo ribolovno območje razširilo.
Glede določanja stika z odprtim morjem predavatelj mednarodnega pomorskega prava Mitja Grbec pravi, da arbitražni sporazum arbitražnemu sodišču nalaga, da določi "stik Slovenije z odprtim morjem" ter ločeno tudi režim za uporabo ustreznih območij. Kot poudarja, da je izhodiščni datum za arbitražno sodišče 25. junij 1991 in da nobeno enostransko dejanje katerekoli strani po tem datumu za arbitražno sodišča nima pravnega pomena.
Prednost arbitražnega sporazuma je ta, da nalaga sodišču, da določi stik Slovenije z odprtim morjem ter ločeno tudi režim za uporabo ustreznih območij, in to na podlagi pravil, ki bodo najverjetneje omogočila arbitražnemu sodišču, da je nekoliko bolj fleksibilno pri odločitvi, vsaj v primerjavi z odločitvijo izključno na podlagi pravil in načel mednarodnega prava. Pomanjkljivost je, da sodišču ne nalaga uporabe načela ex aqueo et bono v takšni ali drugačni obliki vsaj glede določitve meje na morju, če že ne tudi na kopnem, pravi Grbec.
Premajhen poudarek arbitražni sporazum, se mu zdi, posveča pravici Slovenije do epikontinentalnega pasu in t.i. con. Je pa res, da morata stranki v mesecu dni podrobno opredeliti vsebino spora, v nasprotnem primeru bo arbitražno sodišče uporabilo navedbe strank, dodaja Grbec.
Če stika z odprtim morjem ne bi bilo, bi bile te svoboščine prekinjene. Slovenija bi imela le pravico do neškodljivega prehoda skozi hrvaško teritorialno morje. Pri vprašanju teritorialnega dostopa torej ne gre le za vprašanje plovbe, dodaja.
Hrvaška lahko v tem primeru sprejema zakone glede takšnega neškodljivega prehoda (npr. glede varstva pred onesnaženjem in varstva na morju, ureditve pomorskega prometa ipd.) ter v končni fazi, če bi štela, da takšen neškodljivi prehod ogroža "mir in varnost", bi ga lahko tudi prekinila. Dejstvo, da v Severnem Jadranu že obstaja shema ločene plovbe, ne zmanjšuje pomena (teritorialnega) stika Slovenije z odprtim morjem, pravi Grbec.
Ob dejstvu, da sta Hrvaška in Slovenija že razglasili svoji coni (režim hrvaške cone se sicer trenutno ne uporablja za države članice EU) ter ob skorajda gotovosti, da bi v primeru razglasitve con s strani vseh jadranskih držav odprto morje "izginilo" z Jadrana, Grbec ne izključuje možnosti, da bo arbitražno sodišče "stik z odprtim morjem" dejansko interpretiralo kot stik Slovenije z obstoječimi ali "potencialnimi" izključnimi ekonomskimi conami. Zahtevo po "stiku Slovenije z odprtim morjem" je tako možno razumeti tudi kot zahtevo po situaciji, ko slovensko teritorialno morje ni "ukleščeno" med teritorialni morji Hrvaške in Italije, še meni Grbec.