Odprto morje za Slovenijo pomembno tudi s praktičnega vidika

Eno od osrednjih vprašanj v okviru rešitve meje je zagotovitev stika Slovenije z odprtim morjem, ki je za Slovenijo pomemben ne le z državotvornega, ampak tudi s praktičnega vidika.

Nasprotniki sporazuma svarijo pred posledicami Kot opozarjajo nasprotniki arbitražnega sporazuma, bi bila Slovenija v primeru, če ne bi dobila stika z odprtim morjem, ukleščena med italijansko in hrvaško morje, kar bi lahko imelo negativne posledice tudi za edino slovensko pristanišče, pa tudi ribiče.

"Malo verjetno, da bi lahko blokirali plovbo v Koper" V Luki Koper ob tem pojasnjujejo, da pravila in omejitve plovbe v mednarodnih in teritorialnih vodah zelo natančno določajo mednarodni predpisi in akti in da je v normalnih razmerah malo verjetno, da bi sosednja država zaradi svojih posebnih interesov lahko blokirala ali ovirala plovbo v Koper.

Do zdaj niso imeli nikakršnih tovrstnih težav, se pa v Luki Koper zavedajo, da obstaja teoretična možnost, da bi hrvaške oblasti v primeru suma prevoza nevarnih snovi oz. ogrožanja varnosti zaustavile kako ladjo, ki pluje v Koper.

"Možne komercialne posledice za luko" "V kolikor bi to postala praksa, bi lahko imelo čisto komercialne posledice za koprsko pristanišče," ocenjujejo v Luki Koper, kjer so poslovni prihodki lani znašali 116 milijonov evrov, pretovor pa 13 milijonov ton. Pretovorili so 343.165 kontejnerskih enot, kar je veliko več kot v pristaniščih Reka in Trst.

Bodoči potek meje med Slovenijo in Hrvaško je pomemben tudi za slovenske ribiče. Kot je povedal Zlatko Novogradec, si ribiči iz Pirana želijo, da bi se vprašanje meje na morju čim prej uredilo. Ob tem opozarja, da slovenski ribiči - uradno je registriranih okoli 80, ocenjuje pa, da je dejansko okoli 60 takih, ki se z ribištvom ukvarjajo tudi poklicno - že nekaj časa lovijo le do polovice Piranskega zaliva. Upajo pa, da se bo v prihodnosti njihovo ribolovno območje razširilo.

Glede določanja stika z odprtim morjem predavatelj mednarodnega pomorskega prava Mitja Grbec pravi, da arbitražni sporazum arbitražnemu sodišču nalaga, da določi "stik Slovenije z odprtim morjem" ter ločeno tudi režim za uporabo ustreznih območij. Kot poudarja, da je izhodiščni datum za arbitražno sodišče 25. junij 1991 in da nobeno enostransko dejanje katerekoli strani po tem datumu za arbitražno sodišča nima pravnega pomena.

Grbec: Slovenija lahko uveljavi bistvene nacionalne interese Grbec dvomi, da bo lahko arbitražno sodišče popolnoma ignoriralo razširitev suverenih pravic in jurisdikcije s strani obeh držav. Arbitražni sporazum prinaša okvir, v sklopu katerega lahko Slovenija uveljavi bistvene nacionalne interese. Glede na to, da gre za postopek pred mednarodnih telesom, pa ni moč govoriti o kakršnikoli gotovosti, temveč zgolj o večji ali manjši verjetnosti. Ogromno bo odvisno od tega, kako bo Slovenija svoje argumente predstavila in zagovarjala v luči uporabljenega prava, opozarja Grbec.

Prednost arbitražnega sporazuma je ta, da nalaga sodišču, da določi stik Slovenije z odprtim morjem ter ločeno tudi režim za uporabo ustreznih območij, in to na podlagi pravil, ki bodo najverjetneje omogočila arbitražnemu sodišču, da je nekoliko bolj fleksibilno pri odločitvi, vsaj v primerjavi z odločitvijo izključno na podlagi pravil in načel mednarodnega prava. Pomanjkljivost je, da sodišču ne nalaga uporabe načela ex aqueo et bono v takšni ali drugačni obliki vsaj glede določitve meje na morju, če že ne tudi na kopnem, pravi Grbec.

Premajhen poudarek arbitražni sporazum, se mu zdi, posveča pravici Slovenije do epikontinentalnega pasu in t.i. con. Je pa res, da morata stranki v mesecu dni podrobno opredeliti vsebino spora, v nasprotnem primeru bo arbitražno sodišče uporabilo navedbe strank, dodaja Grbec.

"Brez stika z odprtim morjem prekinitev določenih svoboščin" "Le na odprtem morju ter v okrnjeni obliki v izključni ekonomski coni drugih držav Slovenija izvršuje komunikacijske pravice, ki poleg svobode plovbe, torej bistveno ugodnejšega režima plovbe, kot je neškodljivi prehod v teritorialnem morju, obsega tudi svobodo preleta ter pravico do polaganja podvodnih kablov in cevovodov," poudarja Grbec.

Če stika z odprtim morjem ne bi bilo, bi bile te svoboščine prekinjene. Slovenija bi imela le pravico do neškodljivega prehoda skozi hrvaško teritorialno morje. Pri vprašanju teritorialnega dostopa torej ne gre le za vprašanje plovbe, dodaja.

Hrvaška z večjimi pristojnostmi nad ladjami, ki plujejo v Koper? Za Luko Koper bi to lahko pomenilo, da bi imela Hrvaška v svojem teritorialnem morju bistvene večje pristojnosti nad ladjami, ki plujejo v luko, kot npr. v svoji izključni ekonomski coni, da o klasičnem odprtem morju ne govorimo, opozarja Grbec.

Hrvaška lahko v tem primeru sprejema zakone glede takšnega neškodljivega prehoda (npr. glede varstva pred onesnaženjem in varstva na morju, ureditve pomorskega prometa ipd.) ter v končni fazi, če bi štela, da takšen neškodljivi prehod ogroža "mir in varnost", bi ga lahko tudi prekinila. Dejstvo, da v Severnem Jadranu že obstaja shema ločene plovbe, ne zmanjšuje pomena (teritorialnega) stika Slovenije z odprtim morjem, pravi Grbec.

Ob dejstvu, da sta Hrvaška in Slovenija že razglasili svoji coni (režim hrvaške cone se sicer trenutno ne uporablja za države članice EU) ter ob skorajda gotovosti, da bi v primeru razglasitve con s strani vseh jadranskih držav odprto morje "izginilo" z Jadrana, Grbec ne izključuje možnosti, da bo arbitražno sodišče "stik z odprtim morjem" dejansko interpretiralo kot stik Slovenije z obstoječimi ali "potencialnimi" izključnimi ekonomskimi conami. Zahtevo po "stiku Slovenije z odprtim morjem" je tako možno razumeti tudi kot zahtevo po situaciji, ko slovensko teritorialno morje ni "ukleščeno" med teritorialni morji Hrvaške in Italije, še meni Grbec.