Odbor DZ prekinil obravnavo novele zakona o visokem šolstvu

Razlog je ta, da je poslanska skupina LDS v torek vložila zahtevo, da državni zbor odloči, ali se bo zakon sprejemalo po nujnem ali po rednem postopku. Sejo odbora je pred zaključkom zapustil poslanec SD Marko Pavliha. Dolinarjeva: Hitra priprava novele zaradi roka ustavnega sodišča Ministrica za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo Mojca Kucler Dolinar je obžalovala hitrost, s katero se je pripravila novela, naglico pa utemeljila z rokom, ki ga je ustavno sodišče naložilo zakonodajalcu za spremembo določenih členov obstoječega zakona o visokem šolstvu. Novela sicer po njeno odgovarja zahtevam sodišča, poleg tega pa daje podlago za ustanovitev Evro-sredozemske univerze.

Pred prekinitvijo seje odbora so njegovi člani z devetimi glasovi proti petim zavrnili predlog poslancev Zares o umiku visokošolske novele z dnevnega reda. Po mnenju Pavla Gantarja (Zares) vladna novela zgolj "prepleska realnost", saj predlagani sekretariat sveta za visoko šolstvo ne predstavlja avtonomnega in neodvisnega organa, kot je zahtevalo ustavno sodišče. Barbara Žgajner Tavš (Lipa) pa je opozorila na neusklajenost novele s strokovno in zainteresirano javnostjo.

Pečanova: Besedilo je slabo pripravljeno Breda Pečan (SD) je pojasnila, da ne nasprotujejo vsebini zakona, vendar je besedilo po njenem mnenju tako slabo pripravljeno, da ni primerno za obravnavo v parlamentu, izrazila pa je tudi bojazen, da se z novelo v visokošolski prostor lahko vnašajo nekvalitetni programi in institucije.

Irglova: Uspeh bi bil trn v peti opozicije Eva Irgl (SDS) si nasprotovanje opozicije razlaga z dejstvom, da bi uspeh vlade pri ustanovitvi Evro-sredozemske univerze, za kar bi zakon bil podlaga, pomenil "trn v peti opozicije". Podobno je menil Jožef Horvat (NSi), za katerega je novela prav zaradi možnosti povezovanja visokošolskih zavodov izjemnega pomena tako za Slovenijo kot za Evropsko unijo.

Pavliha odšel, ker ni mogel izraziti ločenega mnenja Marko Pavliha (SD), sicer eden od pobudnikov projekta Evro-sredozemske univerze, je predčasno zapustil sejo odbora. Kot je pojasnil, je to storil, ker se ni strinjal z umikom obravnave novele z dnevnega reda. Po njegovo gre za preveč pomemben projekt, ki bi ga lahko popravili z ustreznimi dopolnili. Ker glede na proceduro na seji ni mogel izraziti ločenega mnenja od tistega poslanske skupine, pa je sejo protestno zapustil.

"Zdi se mi, da je zadnje čase ta mednarodni projekt prevečkrat orodje različnih politikantov za pridobivanje volilnih točk," je ocenil Pavliha. Kot je spomnil, je Evro-sredozemska univerza projekt 39 držav, podpira pa ga več sto univerz. "Vsi vemo že nekaj mesecev, da je 9. junija slavnostna ustanovitev univerze," je še dodal poslanec in opozoril, da v kolikor do takrat ne bo pripravljena pravna podlaga za ustanovitev univerze, ne bo mogoče računati na evropska sredstva za njeno delovanje. "Zato se mi zdi, da je ta nujen postopek upravičen," je menil in dodal, da bi lahko vse večinoma upravičene pomisleke stroke in zainteresirane javnosti vključili v novelo s pomočjo ustreznih dopolnil.

"Zamudili bomo rok 9. junija" Pavliha pričakuje, da bo DZ potrdil nujni postopek in bo odbor naslednji teden verjetno znova obravnaval novelo, vendar bo obravnava v DZ tako prenesena na redno junijsko sejo, s čimer bodo zamudili rok 9. junija. Ob tem je Pavliha obžaloval, da ministrstvo za zunanje zadeve v dveh letih ni uspelo pripraviti mednarodne pogodbe, ki bi bila sicer najustreznejša podlaga za ustanovitev tovrstne institucije.

"Nisem član SD" Na vprašanje, kakšne posledice bo njegovo ravnanje imelo za odnose v poslanski skupini, je Pavliha pojasnil, da ni član stranke SD in da se bo po izteku mandata vrnil v visokošolsko sfero. Glede svojega ravnanja pa je dejal, da "mislim, da sem v štirih letih večkrat pokazal to, da upoštevam 82. člen ustave, po katerem poslanci nismo vezani na nobena navodila in smo popolnoma samostojni pri svojem odločanju".

Na seji so bili prisotni tudi predstavniki visokošolske sfere, ki pa na njej niso aktivno sodelovali, saj ni prišlo do razprave o sami noveli. Po zaključku seje pa so spregovorili tudi za novinarje. Rektorica Univerze v Ljubljani Andreja Kocijančič meni, da bi bilo novelo, ki bi v določenem segmentu globoko posegla v visokošolsko sfero, "preuranjeno in neracionalno sprejemati po nujnem postopku".

Bohinc: V zakon se je prikradlo nekaj strokovnih nerodnosti Predsednik rektorske konference in rektor Univerze na Primorskem Rado Bohinc je dejal, da se je v zakon prikradlo nekaj strokovnih nerodnosti. Poleg tega naj bi se s členom, ki omogoča povezovanje slovenskih in tujih univerz, ustanavljala univerza, ki bi bila "udeležena financiranja iz nacionalnega programa visokega šolstva", ne bi pa imela istih obveznosti. Bohinc sicer meni, da bi bilo tovrstno univerzo mogoče ustanoviti že po obstoječem zakonu.