Odbor DZ burno o kakovosti v visokem šolstvu

Največ pomislekov po oceni opozicije zbuja način merjenja kakovosti visokega šolstva. Zato zahtevajo ustanovitev neodvisne agencije. V koaliciji menijo, da gre pri nasprotovanju ustanavljanju novih zavodov za strah pred dobrodošlo konkurenco. Sprejeti sklepi SDS, NSi in SLS, zavrnjeni predlogi Zares in LDS Člani odbora so sprejeli sklepe, ki so jih predlagali v koalicijskih SDS, NSi in SLS, med katerimi izstopata tista o nadaljnji podpori delu sveta za visoko šolstvo in o podpori njegovi včlanitvi v mednarodno mrežo agencij za nadzor nad visokošolsko kakovostjo ENQA. Odbor je zavrnil predloge poslanskih skupin Zares in LDS. V prvi so med drugim zahtevali zagotovitev neodvisne agencije za akreditacije in evalvacije, v drugi pa oblikovanje bele knjige o visokem šolstvu in preverjanje povezav med prejemniki visokošolskih koncesij in vladno stranko SDS s strani komisije za preprečevanje korupcije.

Predlagateljici sklica seje odbora, poslanski skupini LDS in Zares, sta problematizirali zlasti preveč ležerno podeljevanje akreditacij v visokem šolstvu, domnevno premalo avtonomen status sveta za visoko šolstvo ter favoriziranje zasebnih ustanov v odnosu do javnih visokošolskih zavodov.

Ministrica je zavrnila očitke Ministrica za visoko šolstvo Mojca Kucler Dolinar je zavrnila, da bi področje akreditacij in evalvacij bilo neurejeno, saj vloga sveta za visoko šolstvo "od presoje ustavnega sodišča ni več sporna". Ministrica je sicer izrazila zaskrbljenost nad politizacijo razprave, ki se dotika tako pomembne teme, kakršna je visoko šolstvo. Njegova destabilizacija po njenem mnenju gotovo ne bo v korist študentov. Dolinarjeva je postregla tudi s številkami, ki po njenem dokazujejo, da je državno financiranje zasebnih visokošolskih programov minimalno.

MVZT je po njenih besedah usmerjeno v pridobivanje kakovostno šolanih, obenem pa tudi zaposljivih mladih. Ob tem se tako vlada kot ministrstvo zavzemata za odpiranje visokošolskega prostora v smislu regionalizacije ter posledično omogočanja boljših pogojev za študij ter spodbujanja lokalnih okolij v celoti.

Rektor mariborske univerze Ivan Rozman ne nasprotuje ustanavljanju novih univerz in visokošolskih zavodov, "želimo pa, da bi bilo ustanavljanje novih šol povezano s pridobivanjem novih sredstev". Prav vprašanje izvorov financiranja po njegovem predstavlja ključ za distinkcijo med javnim in zasebnim šolstvom. Razlog, da v skoraj desetletju ni bilo mogoče vzpostaviti resnično avtonomnega akreditacijskega telesa, pa je po njegovem preprosto ta, "da nismo hoteli".

Mramor: Visoko šolstvo je trg z napako in potrebuje regulacijo Profesor na ljubljanski ekonomski fakulteti Dušan Mramor je opozoril, da gre pri visokem šolstvu za trg z napako, ki zato potrebuje regulacijo. Napaka je po njegovo predvsem v premalo jasnih in netransparentnih informacijah o kakovosti na omenjenem trgu. Po Mramorjevih podatkih ni statistično relevantnih razlik v kakovosti med zasebnim in javnim sektorjem, obstajajo pa kakovostne razlike v prid ustanov z daljšo tradicijo.

Odbor o plačah v znanosti Odbor DZ za visoko šolstvo se je v nadaljevanju seje seznanil z dilemami in težavami zaposlenih na področju visokega šolstva in znanosti. Člani odbora so zavrnili predlog opozicije, naj vladi predlagajo ponovno uvedbo paritetne sestave upravnih odborov javnih raziskovalnih zavodov. Člani odbora so se ne glede na politično provenienco strinjali, da so plače zaposlenih na področju znanosti in raziskav prenizke, sploh če jih vzporejamo z izobrazbeno primerljivimi profili.