Obstrukcija opozicije onemogočila sprejem rebalansa

DZ je s 43 glasovi za in osmimi proti podprl splošni del rebalansa letošnjega državnega proračuna ter v nadaljevanju izredne seje zavrnil 23 od 24 vloženih dopolnil, zatem pa je glasovanje o zadnjem dopolnilu ter o sprejemu rebalansa v celoti onemogočila obstrukcija poslanskih skupin LDS, SD in Lipa. Čeprav so prekinili obravnavo rebalansa, so obravnavali drug zakon Ker jih je večina navzočih enega za drugim zavračala, so najprej napovedali obstrukcijo poslanci poslanske skupine LDS, zatem pa še Lipe in SD.

Predsednik DZ France Cukjati je tako zaradi nesklepčnosti prekinil obravnavo predloga rebalansa ter prešel na obravnavo predloga novele zakona o izvrševanju proračuna za leti 2008 in 2009, ki ga spremlja v proceduralnem postopku. DZ je opravil obravnavo predloga novele zakona, čeprav sta Jožef Školč (LDS) in Milan Cvikl (SD) temu nasprotovala, saj bi moral DZ po njunem mnenju najprej končati prvo točko dnevnega reda.

Janša: Z rebalansom se povečuje restriktivnost Ob predstavitvi rebalansa je sicer Predsednik vlade Janez Janša dejal, da se z rebalansom povečuje restriktivnost proračunske porabe.

S tem se bodo po njegovih besedah zmanjšala inflacijska pričakovanja in tudi zadolževanje države. Opozicija je do reblansa zelo kritična.

Prihodki se bodo povečali petkrat več kot odhodki Vlada v predlogu rebalansa zmanjšuje letošnje proračunske odhodke za 49,7 milijona evrov na 8,82 milijarde evrov, medtem ko se prihodki povečujejo za 250,1 milijona evrov na 8,88 milijarde evrov. S tem bo proračun namesto 230,4 milijona evrov primanjkljaja letos zabeležil 69,4 milijona evrov presežka.

Prihodki se zvišujejo predvsem na račun višjih pričakovanih davčnih prilivov, vse to pa je posledica visoke gospodarske rasti, je povedal Janša.

Janša priznava problem inflacije

Janša je spomnil na dobre gospodarske rezultate in posledično višjo zaposlenost. Gospodarska rast je bila v letu 2007 s 6,1 odstotka najvišja v zgodovini samostojne Slovenije, kar je po njegovih besedah še toliko bolj pomembno, ker smo v letih prej ustvarili ugodno podlago. In priznal, da se Slovenija ob zelo dobrih rezultatih sooča z višjo inflacijo.

Prekomerna zviševanja plač so največja nevarnost za inflacijsko spiralo, je še opozoril Janša. To vodi v zmanjšanje kupne moči državljanov in negativno vpliva na blaginjo, je opozoril.

Bajuk: Rebalans blaži negativne učinke inflacije Predlog rebalansa letošnjega državnega proračuna je po besedah ministra za finance Andreja Bajuka razvojno naravnan, poleg tega blaži negativne učinke inflacije pri socialno najšibkejših prebivalcih in pomeni proticiklično delovanje fiskalne politike, ki deluje v smeri umiritve inflacijskih pričakovanj.

Cvikl: Z rebalansom do desetodstotne inflacije

Če bo DZ rebalans podprl, bo Slovenija konec leta beležila desetodstotno stopnjo inflacije, je opozoril Milan Cvikl (SD). "Danes smo na dveh tretjinah te poti," je dodal. Franc Žnidaršič (DeSUS) je zatem predlagal odmor, med katerim bi premislili, kako bodo glasovali.

Jerovšek: Za infacijo krivi trgovci in opozicija Vili Trofrnik (Zares) je dejal, da je presežek približno enak zmanjšanju sredstev za investicije. Franc Žnidaršič meni, je presežek posledica uveljavitve zakona o socialnih transferjih, po katerem so se ti zamrznili. Jožef Jerovšek (SDS) je podprl vlado in za inflacijo okrivil trgovce, "ki so nek način pod vplivom opozicije, izkoristili svetovno rast cen hrane," je opozoril.

"Dokument za volitve" Sašo Peče (Lipa) dokaz za to, da gre "izključno za dokument, ki je namenjen volitvam", vidi v tem, da se za 36 milijonov evrov vzelo MORS, medtem, ko se je v prejšnjih letih kupilo za 1,6 milijard evrov orožja. Tudi Aleš Gulič (LDS) meni, da rebalans "v najslabšem primeru sega le do 28. septembra".

Bajuk: Draginjski dodatek ni predviden, je pa zelo mogoč Čeprav sredstva za izplačilo draginjskega dodatka zaradi dviga cen življenjskih potrebščin v predlogu rebalansa niso predvidena, pa je finančni minister Andrej Bajuk v razpravi omenil, da bo zelo mogoče tak dodatek uveden. Predlog zakona je še v pripravi, ko bo do tega prišlo, pa bodo denar zagotovili znotraj prerazporeditev in dodatnega varčevanja vseh proračunskih uporabnikov, je napovedal. V razpravi je bil sicer večkrat slišati opozorilo, da draginjskega dodatka ne bi smeli izplačevati iz pokojninske blagajne.

Do draginjskega dodatka naj bi bilo upravičenih okoli 175.000 ljudi, s čimer pa po Žnidaršičevih besedah niso zajeti vsi revni. Geza Džuban (LDS) pa je opozoril na protislovje, ko se ob zatrjevanju, da je Slovenija družba blagostanja, pogovarjajo o draginjskemu dodatku in podobnih bonitetah.

Bajuk: Zakon potreben zaradi sprememb proračuna Kot piše zgoraj, so poslanci opravili obranavo zakona izvrševanju proračuna. Sprememba zakona je potrebna zaradi sprememb proračuna, ob čemer je finančni minister Andrej Bajuk povedal, da se skupni obseg predvidenega zadolževanja države zmanjšuje za 478 milijonov evrov.

Med novostmi zakona je Bajuk je izpostavil še določbo, po kateri se za izvajanje nakazil upravičencem do pol odstotka dohodnine za donacije odpre nove postavke pri Davčni upravi RS. Na teh postavkah se pravice porabe zagotovijo z razporeditvijo sredstev s tekoče proračunske rezerve, je povedal.

Kupnina od NKBM za dokapitalizacijo NKBM

Izključno zaradi zagotavljanja organske rasti Nove Kreditne banke Maribor (NKBM), kot je dejal Bajuk, pa je v zakon dodana še določba, po kateri se kupnina od prodaje NKBM do višine 63 milijonov evrov uporabi za dokapitalizacijo te banke.

Medtem ko so v poslanskih skupinah koalicije predlog novele zakona podprli, pa je Cvikl opozoril, da se do predloga novele zakona ne morejo opredeliti niti v SD niti v ostalih poslanskih skupinah, saj DZ ni končal obravnave predloga rebalansa. Dejstvo, da se seja nadaljuje, je označil za grobo kršitev poslovnika.

Po predstavitvi stališč poslanskih skupin je Cukjati prekinili tudi to točko dnevnega reda. Postopek sprejemanja rebalansa in novele zakona o izvrševanju proračuna bo DZ nadaljeval v petek po koncu redne majske seje, je napovedal.