Torek, 12. 12. 2023, 22.05
1 leto
O čem se bo Golob pogovarjal z Macronom?
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
1,14
Slovenski premier Robert Golob se bo v sredo srečal s francoskim predsednikom Emmanuelom Macronom, v sredo bo tudi sodeloval na vrhu EU in Zahodnega Balkana, v četrtek in petek pa se bo udeležil zasedanja Evropskega sveta.
Premierja Roberta Goloba čaka zunanjepolitično pester teden. V sredo se bo v Parizu srečal s francoskim predsednikom Emmanuelom Macronom. Pogovarjala se bosta tudi o Zahodnem Balkanu. V Bruslju bo v sredo tudi vrh EU in Zahodnega Balkana. Vprašanju širitve EU na Zahodni Balkan pa se ne bodo mogli izogniti niti na zasedanju Evropskega sveta v četrtek in petek v Bruslju. Tema tega vrha bo tudi vprašanje vključevanja Ukrajine v EU, kjer se zadnje dneve zapleta zaradi madžarskega nasprotovanja.
Premier Robert Golob in francoski predsednik Emmanuel Macron sta se do zdaj že večkrat srečala. Njuno novo srečanje bo v sredo v Parizu. Teme pogovorov bodo dvostranski odnosi med državama ter krepitev gospodarskega sodelovanja, še posebej na področju avtomobilske industrije, piše na spletni strani slovenske vlade. Kot vemo, je novomeški Revoz v lasti francoskega avtomobilskega velikana Renault. Revoz, ki največji proizvajalec vozil v Sloveniji, naj bi v prihodnje izdeloval tudi Renaultov novi mestni električni avtomobil.
Širitev na Zahodni Balkan
Golob in Macron pa se bosta pogovarjala tudi o temah, ki jih bodo voditelji obravnavali na zasedanju Evropskega sveta: reforma EU in njena širitvena politika, s poudarkom na Zahodnem Balkanu.
Letos avgusta je predsednik Evropskega sveta Charles Michel na Blejskem strateškem forumu dejal, da bi EU in države Zahodnega Balkana morale biti do leta 2030 pripravljene na širitev. Michel bo v sredo v Bruslju vodil srečanje voditeljev EU in Zahodnega Balkana, ki se ga bo udeležil tudi Golob. Zadnje srečanje voditeljev EU in Zahodnega Balkana je bilo lani v Tirani.
Lani poleti sta Makedonija in Albanija začeli pristopna pogajanja z EU. V fazi pogajanj sta tudi Srbija in Črna gora, medtem ko ima BiH za zdaj le še status kandidatke, Kosovo, katerega suverenost zanika Beograd, pa velja za potencialno kandidatko.
Slovenija za začetek pogajanj z BiH
Temi bruseljsko-balkanskega vrha bosta poglabljanje političnega in političnega sodelovanja z Zahodnim Balkanom ter pospeševanje postopne integracije. Slovenija je velika zagovornica vključitve držav Zahodnega Balkana v EU. Slovenska pobuda je, da bi EU status kandidatke za članstvo podelil tudi BIH, ker je za njen vstop podoben strateški interes kot pri Ukrajini. Kot piše STA, je po navedbah virov iz Bruslja bolj malo možnosti, da bi BiH konec tedna dobila zeleno luč za začetek pogajanj o vstopu. Voditelji v Bruslju tudi ne bodo mogli mimo vpliva na stabilnost Balkana, ki ga ima vojna v Ukrajini.
Robert Golob je v Parizu Emmanuela Macrona obiskal že septembra lani. Takratna glavna tema je bila oskrba z energijo. Golob in Macron sta se v Parizu srečala tudi letos novembra.
Madžarska proti pristopnim pogajanjem z Ukrajino
Zapleta se tudi glede začetka pogajanja Ukrajine za članstvo v EU (zeleno luč za pogajanja je novembra letos dala Evropska komisija), in sicer zaradi madžarskega nasprotovanja. Madžarski premier Viktor Orban, ki je za številne Putinov trojanski konj v EU, namreč grozi z blokado začetka pristopnih pogajanj z Ukrajino.
Kot razlog za blokado Budimpešta menda navaja slab položaj pripadnikov madžarske manjšine v Ukrajini. Zadnje dneve Orban v intervjujih tudi razlaga, da je Ukrajina ena najbolj skorumpiranih držav na svetu.
Madžarska blokira tudi finančno pomoč Ukrajini
Orban nasprotuje tudi 50 milijard evrov vredni pomoči za financiranje ukrajinskih državnih sistemov v obdobju do leta 2027 in dodatnim 20 milijardam za orožje in usposabljanje vojakov. Odločitev o pomoči morajo države članice sprejeti soglasno. Ukrajinske težave so še toliko večje, ker tudi ameriški senat ne da zelene luči za ameriško pomoč Ukrajini.
Madžarski premier Viktor Orban grozi, da na petkovem zasedanju Evropskega sveta ne bo dal soglasja za začetek pristopnih pogajanj z Ukrajino.
Pomanjkanje navdušenja nad vstopom Ukrajine v EU je zaznati tudi v drugih ukrajinskih sosedah. Septembra letos je tako Poljska napovedala, da ne bo dala soglasja vstopu Ukrajine v EU, če ne bo prej dosežen dogovor o omejitvi izvoza ukrajinskih pridelkov na trg EU. S tem skuša Varšava zaščititi lastne kmete. Strah pred cenejšo ukrajinsko hrano vlada tudi na Slovaškem in Madžarskem.
Voditelji držav članic EU na četrtkovem in petkovem zasedanju seveda ne bodo mogli mimo Bližnjega vzhoda, kjer od oktobra divja krvava vojna.
