NSi predstavila predloge za davčno reformo

Predsednica stranke Ljudmila Novak je uvodoma dejala, da s predlaganimi ukrepi želijo "pomagati tej neenotni vladi, predvsem pa našemu gospodarstvu". Poudarjajo, da gre le za osnutek, ki bo – po tem, ko ga je včeraj potrdil svet stranke – zdaj dan v širšo javno obravnavo. Svoje naj zdaj povedo še gospodarstveniki, sindikati, strokovnjaki in širša javnost, je dejala Novakova. Posebna internetna podstran je namenjena prav temu, da vsi zainteresirani neposredno podajo svoje predloge za izboljšave.

Matej Tonin je pojasnil, da želijo z ukrepi davčno razbremeniti predvsem zaposlene z najnižjimi dohodki, srednji razred, najbolj kvalificirane delavce ter podjetnike. Z ukrepi uvajajo "razvojno kapico", ki so jo preimenovali iz socialne kapice, saj želijo z njo v državi obdržati najbolj kvalificirane delavce, in "socialni copatek", ker je "copatek nekaj dobrega in greje, zato smo mu dali inovativno ime", je povedal Tonin.

Pet predlaganih ukrepov 1. Omejitev obveznosti plačevanja prispevkov Določiti želijo mejo za prispevke, od katere začne prispevke plačevati prejemnik dohodka. Ta meja naj bi znašala 3.300 evrov. Ob enaki bruto plači to v primeru minimalne plače pomeni za 50 evrov večji neto dohodek zaposlenih.

Postavili bi zgornjo mejo letnega dohodka (metoda bo izbrana na podlagi nadaljnjih posvetovanj), do katere delodajalec plačuje prispevke. To bi spodbudilo večjo konkurenčnost podjetij, ki zaposlujejo visoko kvalificirane oziroma izobražene ljudi z nadpovprečno visokimi dohodki ter ustvarjajo visoko dodano vrednost, in s tem večjo verjetnost ohranjanja delovnih mest v teh podjetjih.

Predvidoma ta ukrep naj ne bi veljal za funkcionarje oziroma javne uslužbence. "Da nam ne bi kdo očital, da to pišemo poslanci sami zase oziroma za javni sektor, ampak resnično želimo pomagati realnemu sektorju," je dejal Tonin.

2. Širitev dohodninskih razredov Najnižji 16-odstotni dohodninski razred bi razširili do 9.200 evrov. 27-odstotni razred, ki se zdaj giblje med 8.021 in 18.960 evri, bi razširili na od 9.600 na 27 tisoč evrov. S tem razbremenjujejo predvsem srednji razred. Nad 27 tisoč evri bi veljala 41-odstotna davčna stopnja, trenutni najvišji dohodninski razred pa bi ukinili.

3. Znižana davčna stopnja od dohodkov malih podjetij Uvedli bi dve dodatni stopnji za davek od dohodkov pravnih oseb za mikro in mala podjetja. 4 odstotke za prvih 10 tisoč evrov dobička, druga (10-odstotna) do 25 tisoč evrov dobička. Od tu dalje pa bi še naprej veljala obstoječa ureditev. S tem želijo doseči, da tem podjetjem ostaja več denarja, ki ga lahko vlagajo v razvoj.

4. Enakopravna obravnava dohodkov iz razdelitve dobička Pri izplačilu dohodkov iz dobička naj se že plačani davek od dohodkov pravnih oseb upošteva kot akontacija dohodnine. Zmanjša naj se skupna obremenitev dohodkov, izplačanih na osnovi dobička, in s tem davčno spodbudi podjetja k uvajanju sistemov udeležbe zaposlenih pri dobičku.

5. Enaka obdavčitev božičnice in regresa Izenačiti želijo božičnico in regres, saj je božičnica "nenormalno obdavčena" in se podjetja zato odločajo, da je ne izplačujejo. Nekatera podjetja v Sloveniji kljub krizi poslujejo dobro in je božičnica eden od načinov, kako nagrajevati delovno uspešnost, pravijo v NSi.

Posledice za državni proračun "Po izračunih, ki smo jih naredili, so naši ukrepi težki 600 milijonov evrov," je glede obremenitve državnega proračuna povedal Tonin. Na podlagi ukrepov, ki bodo pospešili neto prihodke prebivalstva in tako povečali potrošnjo in osnovo za dohodnino, pa naj bi se v proračun dodatno steklo 400 milijonov evrov. Glede manjkajočih 200 milijonov je Tonin dejal, da gre pri teh predlogih za ambiciozne ukrepe. Glede na to, da smo v času rahle rasti, bi bilo prav, da ta denar, namesto da bi ga zapravili za dodatno javno trošenje, porabimo za te ukrepe, je sklenil.