Nocoj pridejo Sveti trije kralji

V navadi je kropljenje hiš z blagoslovljeno vodo in kajenje s kadilom. Na vhodna vrata se napiše začetnice imen treh kraljev z letnico novega leta: 20 + G + M + B + 08. Trije kralji, v ljudskem izročilu Gašper, Miha, Boltežar, so po evangeliju modri z Vzhoda, ki so sledili zvezdi, našli novorojenega Jezusa, se mu poklonili in ga obdarovali. S tremi kralji se konča božična doba ali dvanajsterodnevje (dodekahemeron). Demoni ne strašijo več, zato je na ta dan in njegov predvečer veliko šeg in verovanj. Na Gorenjskem so verjeli, da tistih kokoši, ki so na tri kralje dobile nekaj poprtnika, lisica ne more odnesti. V skrajni zahodni Sloveniji, v Brdih, so na predvečer gorele tri luči različnih velikosti, za vsakega kralja ena.

Različne slovenske pokrajine praznik počastijo različno

V okolici škofje Loke so otroci podobno kot za Miklavža nastavljali čevelčke in posode, da bi jim sv. trije kralji prinesli darove. Na Koroškem pa so še po drugi svetovni vojni križce iz blagoslovljenega lesa cvetnonedeljske butare zatikali na njive in jih pritrjevali na hlevska vrata. Na Severozahodu Slovenije pa je na ta večer t.i. pehtrin večer. Pehtra je sredozimska maska prijaznega ali grozljivega videza, ki hodi po hišah in ali pa se jo podi. S tem se metaforično preganja zimo in čara rodovitnost. Obhodom na Koroškem pravijo da pehtro pojo, šegi pa pravijo pehtrovanje.

Na začetku 20. stoletja so ponekod še kurili trikraljevske kresove. Na predvečer so tudi vedeževali, ponekod pa so na sam praznik stresali sadno drevje za dobro letino. Na mizo so običajno položili zadnji hlebec božičnega kruha, piše v Slovenskem etnološkem leksikonu.

Kledovanje ma svoj začetek že v srednjeveškem bogoslužju

Za ta čas je značilno tudi koledovanje, ki ima svoj začetek že v srednjeveškem bogoslužju. Po prvi svetovni vojni je trikraljevsko koledovanje zamenjalo božično, ki se je ohranilo do druge svetovne vojne, ponekod tudi kasneje. Znova pa je oživelo po letu 1991, piše v Etnološkem leksikonu. V Beli krajini so kolednike, ki so nosili zlate krone, imenovali kraljitarji. Trikraljevsko koledovanje je bilo značilno tudi za Ljubljano. Od sholarjev so ga neznano kdaj prevzeli krakovaki ribiči. Ti so z zvezdo prepevali in koledovali pred hišami.

Praznik pomeni začetek misijonskega poslanstva Cerkve, poudarjajo v Slovenski škofovski konferenci (SŠK). Modri so namreč že v prvi Cerkvi veljali za predstavnike poganskega sveta, saj so bili v njih na nek način h Kristusu pritegnjeni vsi narodi zemlje. Jezusa so molili in ga priznali za mesijanskega kralja ter ga "razglasili" med svojimi rojaki, še pojasnjujejo v SŠK.

Cerkev slavi epifanijo

Samo poimenovanje dneva ni točno, saj Cerkev oziroma kristjani ne slavijo treh kraljev, ampak gospodovo razglašenje ali epifanijo (grška beseda epihaneia pomeni prikazati se). V epifaniji so zajeti trije dogodki, ki so razglasili Kristusovo božanstvo: poklonitev modrih z Vzhoda, Jezusov krst v Jordanu in ženitev v Kani.

Praznik gospodovega razglašenja je bil uveden na začetku četrtega stoletja, najprej na Vzhodu, nato pa še na Zahodu. Od 6. stoletja dalje se je ob prazniku čedalje bolj poudarjal spomin na modre z Vzhoda. Čeprav niso bili razglašeni za svetnike in ne glede na negotovost o njihovem številu (v svetem pismu ni omenjeno niti njihovo število niti njihova imena) in kraljevskem rodu (povezujejo jih s perzijskimi in babilonskimi magi), so njihove posmrtne ostanke v 12. stoletju prepeljali v Köln. Od 14. stoletja dalje so tja romali tudi Slovenci.

Mladenič Gašper, mož Boltežar mož in sivolasi Miha

Po številu darov se je na Zahodu ustalilo izročilo o Svetih treh kraljih, imenovanih Gašper (Kaspar), Miha (Melhior) in Boltežar (Baltazar). Po armenskem ljudskem izročilu naj bi Melhior prišel iz Perzije, Baltazar iz Indije, Gašper pa iz Arabije. Po izročilu naj bi bil Gašper mladenič, Boltežar mož, najstarejši, sivolas pa Miha. Simbolično naj bi sveti trije kralji tako predstavljali tri človekove starostne dobe, v prvi Cerkvi pa so veljali za predstavnike poganskih narodov.

Gašperja so zato začeli uprizarjati kot Azijca, Melhiorja kot Evropejca, Boltežarja pa kot Etiopca, črnca. Tudi darove so jim razdelili. Melhior kot najstarejši naj bi mesiji kot kralju podaril zlato, Gašper mesiji kot Bogu kadilo, Boltežar pa miro, saj je misija tudi človek. Vse to se je ohranilo do današnjega časa, kar lahko opazujemo tudi na slikah, kipih in v jaslicah. Ena izmed figur predstavlja starca, druga moža, tretja pa črnca; vsi imajo krone ali kraljeva pokrivala, pred Jezuščkom pa so odkriti.

Poklon svetih treh kraljev je najljubši motiv starokrščanske umetnosti, zlasti na sarkofagih od 4. do 5. stoletja.