Niti spol niti število staršev ne igrata odločujoče vloge

Predlog omenjenega zakona prinaša vrsto novosti, ki naj bi izboljšale zlasti položaj otrok v družinskih razmerjih, predvsem z uvedbo zagovornika otrok, s prepovedjo telesnega kaznovanja otrok, poseganjem države v družino v primeru kršitve otrokovih pravic, z okrepitvijo strokovne in svetovalne vloge centrov za socialno delo, s sistemskimi spremembami v odnosu med centri za socialno delo in sodišči v prid slednjih, z dodatnim urejanjem rejništva in skrbništva itd. Skratka, čeprav predlog Družinskega zakonika prinaša vrsto novih prepotrebnih rešitev in izboljšav 30 let stare družinske zakonodaje, se kopja vedno znova lomijo na razširjenem konceptu družine in možnosti posvojitve otrok s strani istospolnih partnerjev. "Zakonodajalec je šel predaleč" Predlogu Družinskega zakonika tako eni očitajo, da je šel zakonodajalec predaleč glede posvojitve otrok s strani istospolnih partnerjev. Po njihovem mnenju bi moral namreč iskati večjo mero soglasja in poiskati neko srednjo pot, zagotovo pa veliko bolj podprto z raziskavami. Menijo, da v predlogu zakonika ni nedvomno izkazano poseganje v korist otrok. Sprašujejo se tudi, ali je istospolni par res enako sposoben poskrbeti za psiho-socialni razvoj otroka kot heteroseksualni, ki ponuja klasični vlogi matere in očeta. In ne nazadnje jih skrbi diskriminacija otrok iz istospolnih skupnosti.

Stres: Iz izjem ne smemo nikoli delati pravila

Ljubljanski nadškof in metropolit Anton Stres je ob tem danes za SiOL izjavil, da še vedno pričakuje, da bo zakonodajalec predlog Družinskega zakonika oblikoval tako, da bo sprejemljiv za najširši krog ljudi, kar pomeni, da ostanemo na tradicionalnih vrednotah družine. Stres meni, da bi bil glede na to, da je toliko pripomb in amandmajev, o zakoniku potreben temeljit razmislek, zlasti o temeljnih vrednotah naše družbe, ki nas morajo združevati. V vsaki zakonodaji pa je po njegovem mnenju treba upoštevati tudi izjeme, toda iz izjem ne smemo nikoli delati pravila.

"Saj veste, kako pravi pregovor: Izjeme potrjujejo pravilo. Zato je treba takšne primere rešiti na drugačen način." Po njegovem prepričanju ob sprejemu predloga zakona tradicionalna družina ne bi bila več to, kar je. "Slovenska ustava pravi, da država varuje družino, ravno tako vsi mednarodni dokumenti o človekovih pravicah poudarjajo pomen družine, pomen varstva družine. Tu je vedno mišljena družina, kot smo jo poznali do zdaj, ki ima seveda prednost pred vsemi drugimi oblikami skupnega življenja iz zelo znanih razlogov," je še dodal Stres.

Zagovorniki omenjenega zakonika jim odgovarjajo, da argumentacija v prid sprejemu predlagane družinske zakonodaje, ki bo po njihovih besedah odpravila sistemsko diskriminacijo otrok v istospolnih družinah, diskriminacijo njihovih staršev in istospolnih parov, še nikoli ni bila tako popolna in izdelana, kot je zdaj. Sociolog in predavatelj na Filozofski fakulteti v Ljubljani Roman Kuhar je na današnji novinarski konferenci predstavnikov kampanje Za vse družine predstavil rezultate sedmih najnovejših raziskav o istospolnih družinah, ki obravnavajo vprašanje odraščanja otrok v istospolnih družinah. Vse omenjene raziskave po njegovih besedah potrjujejo, da ni nikakršne kakovostne razlike med odraščanjem otrok v istospolnih družinah oz. raznospolnih družinah. Med drugim je predstavil tudi najnovejšo metaanalizo Judit Stacey in Timothyja Biblarza, ki je bila objavljena februarja letos.

"Idealno starševstvo se lahko pojavlja v različnih oblikah in spolih" Ta na splošno kaže, da sta dva starša, ne glede na spol, ki dobro opravljata svojo vlogo, boljša kot en starš, kar pa seveda ne pomeni, da tudi en starš otroku ne more zagotoviti tistega, kar potrebuje za odraščanje in razvoj. Po omenjeni raziskavi niti spol niti število staršev ne igrata odločujoče vloge, to prevzame kakovost opravljanja starševske vloge. Biblarz in Stacey po Kuharjevih besedah svojo analizo zaokrožata z ugotovitvijo, da se "idealno starševstvo lahko pojavlja v različnih oblikah in spolih".

Poleg omenjenega predstavniki kampanje Za vse družine še poudarjajo, da kakovostno starševstvo pomeni tudi vzgajanje otrok v spoštovanje razlik med nami, kar bo nedvomno zmanjšalo diskriminacijo drugačnih. Ob tem so izpostavili, da istospolni pari v Sloveniji nimajo enakega dostopa do postopka posvojitve, saj namreč ne gre za pravico do otroka, temveč za pravico do postopka, v katerem se ugotavlja, kateri par je najboljši za posvojitev otroka, ki starša potrebuje.

Slovenija med prvimi izenačila zakonske in zunajzakonske skupnosti Slovenija je bila konec 70. let prejšnjega stoletja med prvimi v Evropi, ki je z izenačitvijo zakonske in zunajzakonske skupnosti prekinila sistemsko diskriminacijo zunajzakonskih otrok, so še poudarili predstavniki omenjene kampanje in izrazili upanje, da bo tudi tokrat prevladal razum in ne politični populizmi.