Nadškof Stres pozdravil uveljavitev Lizbonske pogodbe

Kot je dejal, je s tem povezovanje in sodelovanje v Evropi doseglo novo, kakovostno višjo stopnjo. "Spoštovanje človeškega dostojanstva, gospodarstvo v službi človeka, mir, sodelovanje, prijateljsko sosedstvo in solidarnost v Evropi so tiste vrednote, ki jih v zvezi s tem še posebej pozdravljamo in jih hočemo še pospeševati," je dejal Stres in dodal, da se Katoliška cerkev še posebej veseli dejstva, da cerkve postajajo tudi uradne dialoške partnerice Evropske unije. Odkrit, stalen in transparenten dialog verskih skupnosti in EU Kot je pojasnil, 17. člen pogodbe namreč določa, da EU priznava identičnost in poseben prispevek verskih skupnosti ter unijo zavezuje, da z njimi goji odkrit, stalen in transparenten dialog. Ta dialog je po njegovih besedah praktično obstajal že doslej, saj je Komisija škofovskih konferenc EU, v kateri SŠK zastopa prav nadškof Stres, v Bruslju vzdrževala redne stike z evropskimi institucijami in z njimi razpravljala o vseh odprtih vprašanjih, ki so zadevala pomembna moralna vprašanja. Na SŠK je beseda tekla tudi o vprašanju meje med Slovenijo in Hrvaško

Sicer pa so v okviru zasedanja SŠK v Maribor prispeli tudi predstavniki škofovskih konferenc sosednjih držav, med katerimi je Stres posebej izpostavil predstavnika hrvaške škofovske konference, varaždinskega škofa Josipa Mrzljaka. Spregovorila sta namreč tudi o nedavnih izjavah obeh komisij za pravičnost in mir v zvezi z aktualnimi dogajanji okoli določanja meje med državama.

Stres: Naša naloga je, da krepimo dobrososedske vezi Stres je dejal, da sta se obe strani tokrat strinjali, da gre v obeh primerih za komisiji za pravičnost in mir, ne pa za škofovski konferenci. "Komisija je namreč zgolj eno od delovnih teles pri škofovskih konferencah cerkva v obeh državah, zato njene izjave ne moremo v celoti pripisati celotni škofovski konferenci," je dejal Stres in dodal, da med obema deloma Katoliške cerkve zaradi trenutnih težav ni nobenih medsebojnih nesoglasij. Po njegovih besedah je namreč njihova temeljna naloga, da ravno v teh časih krepijo in ohranjajo dobrososedske vezi, ki so med obema narodoma vedno obstajale in so morda trenutno na majhni preizkušnji, a bodo zagotovo obstajale še naprej.

Predstavitev vseh treh na novoimenovanih (nad)škofov Sicer pa se je nadškof Stres na novinarski konferenci, na kateri sta se predstavila tudi novi murskosoboški škof Peter Štumpf in novoimenovani mariborski nadškof pomočnik Marjan Turnšek, dotaknil še nekaterih drugih aktualnih zadev. Med drugim zelo na kratko tudi nedeljskega švicarskega referenduma o prepovedi gradnje minaretov, za katerega je dejal, da je Švica specifična država, ki pa kljub nečlanstvu v EU zagotovo spada v evropsko družino. Nedvomno pa je razpoloženje v številnih drugih evropskih državah precej drugačno, je še dejal Stres.

V zvezi z odprtimi vprašanji med Cerkvijo in državo v Sloveniji je Stres dejal, da gre za stalnico ter da se veliko stvari ureja počasi, vendar pa se urejajo. Kot je dejal, "smo namreč člani EU in zgledi sosednjih dežel nujno vplivajo tudi na to, da pri naš preraščamo nekatere navade iz preteklosti". Sicer pa je te stvari po Stresovih besedah treba preverjati bolj na terenu, kjer je občutek, da je sodelovanje med župnijami in šolami ali lokalnimi skupnostmi zelo dobro.

"Uran je imel enake cilje kot jaz" Na vprašanje o tem, ali bo nadaljeval delo tam, kjer ga je zaključil nekdanji nadškof Franc Rode, je odvrnil, da ima vsak človek svoj značaj, bistvenih ciljev pa škofje sploh ne morejo imeti različnih. "Moja prva skrb je kakovost vere v krščanskem občestvu. Ne počutim se kot kakšen vodja Cerkve v razmerju do države, saj to zame ni v ospredju, pač pa je moja najpomembnejša naloga ugotoviti, kaj narediti, da bo v Cerkvi na Slovenskem in po svetu vera šla navzgor in ne navzdol," je še dejal Stres in izrazil prepričanje, da je imel povsem enake cilje tudi dosedanji nadškof Alojz Uran, a mu je pri tem opešalo zdravje.