V uvodu soočenja na TV Slovenija so predstavniki parlamentarnih strank spregovorili o socialnih razlikah, gospodarskem razvoju in pokojninah.
Še pred temo o socialnem položaju in gospodarstvu je voditelj oddaje Saša Pečeta (Lipa) povprašal, ali lahko pove, ali je dokumentom, ki ga je med izredno sejo predložil predsedniku DZ Francetu Cukjatiju, in naj bi dokazoval, da je bil premier Janez Janša vpleten v trgovino z orožjem, ponarejen ali ne. Peče mu je odgovoril, da so trditve, da je dokument ponarejen, "plod bolnega uma". Kot je dejal, je dokument le predal predsedniku DZ in prosil, naj se preveri njegova avtentičnost.
Virant: V zadnjih letih je bilo na področju razvoja in sociale narejenega veliko
V nadaljevanju so predstavniki strank prešli na temo o življenjskem standardu, plačah, socialnih transferjih in drugih podobnih temah. Gregor Virant (SDS) je povedal, da je država v zadnjih letih na omenjenih področjih veliko naredila. Povečala je gospodarsko rast, število zaposlenih, zmanjšala davke. Po njegovem kazalci ostajajo dobri, čeprav so napovedi za EU slabe.
Cerarjeva: Dobrine niso pravično razdeljene
Zdenka Cerar (LDS) je prepričana, da je prvi potreben ukrep za to, da se bo živelo bolje, konkurenčno in dobro gospodarstvo. "Če bomo namreč dobro gospodarili, bo tudi kaj deliti," je dejala. Glavni problem po njenem trenutno je, da dobrine trenutno niso pravično razdeljene. Cerarjeva tudi meni, da je treba odpreti nova delovna mesta ter poti za znanje in inovacije.
Anton Kokalj (NSi) je ocenil, da se je v tem mandatu na področju omenjenih tem naredilo veliko - odpravlja se davek na izplačane plače, povečuje se gospodarska rast, hkrati pa se izboljšujejo razmere za male podjetnike. Kljub temu meni, da je treba v prihodnje podpreti predvsem tiste veje industrije, ki proizvajajo produkte z višjo dodano vrednostjo.
Gantar za bolj konkurenčno gospodarstvo
Za Pavla Gantarja (Zares) ni generalnega odgovora na to, kako se bo živelo bolje. Po njegovem je treba povečati predvsem konkurenčnost gospodarstva, pogoj za to pa je, poleg znanih instrumentov, vlaganje v znanje. Po oceni Dora Hvalice (DeSUS) se stvari ne bodo zgodile same po sebi. Po njegovem jih je treba urejati predvsem tam, kjer se sprejema zakonodaja.
Andrej Hrovat (SD) je ocenil, da si država ne sme privoščiti, da bi podjetja manj zaposlovala in ne bi mogla narediti to, za kar so poklicana, zato mora po njegovem podjetjem pomagati predvsem z nižjimi davki. Darko Krajnc (koalicija SLS+SMS) boljšo prihodnost vidi predvsem v vlaganjih v znanje in razvoj, nove tehnologije in v gospodarstvu, ki prinaša dodano vrednot.
Srečko Prijatelj (SNS) ocenjuje, da je "sramotno, da državljani in državljanke živijo slabše kot pred osamosvojitvijo in da imamo najbolj obdavčene plače, Sašo Peče (Lipa) pa, da rast pokojnin glede na plače upada, zato bo treba pri tem, kot je dejal, nekaj hitro spremeniti.
Virant: Ta vlada je pokojninsko blagajno stabilizirala
V nadaljevanju so se na soočenju dotaknili tudi pokojnin oziroma vprašanja, kako preprečiti, da bo pokojninska blagajna ostala vzdržna. Minister Virant je ocenil, da lahko to zagotovimo le z čim višjo gospodarsko rastjo, z izplačevanjem čim višjih plač in odpravljanjem brezposelnosti. Po njegovih besedah je vlada pokojninsko blagajno v tem mandatu stabilizirala. Glede na to se po njegovem v naslednjem mandatu ni bati, da bi se povečevala pokojninska doba, bodo pa delali na tem, da se z mehkimi vzpodbudami ljudi vzpodbuja, da ostanejo v službi, čeprav so izpolnili pogoje za upokojitev, če to želijo.
Kokalj vprašanja pokojnin ne bi reševal v prevolilnem času
Po mnenju Kokalja predvolilna kampanja ni najboljši čas za reševanje tega problema, saj, kot je dejal, s populističnimi obljubami ne bomo naredili usluge "realnim rešitvam". Dodal je, da je NSi izpolnila svojo obljubo, ki jo je dala pred volitvami, to je, da so se pokojnine začele izpolnjevati s plačami.
Gantar je ocenil, da bi bilo najbolje, če bodo pokojnine rasle skupaj z inflacijo, Hrovat pa, da si upokojenci sicer zaslužijo častno pokojnino, "vendar pa je treba gledati, koliko so mladi motivirani delati za to". Po njegovem gre pri tem predvsem za demografski problem, od kod bomo pripeljali delavce, da bodo ustvarjali pokojnine, zato se je treba po njegovem začeti ukvarjati tudi s tem.