Na omizju o potrebi po spremembi manjšinske politike

V pozdravnem nagovoru pred pričetkom omizja pa so zbrane med drugim nagovorili minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Boštjan Žekš, premier Borut Pahor in generalni sekretar vlade Milan M. Cvikl. Žekš je spomnil, da je OVSE ustanovila položaj visokega komisarja za narodne manjšine, ter da je tudi Svet Evrope v svoje aktivnosti za človekove pravice začel intenzivneje vključevati manjšinsko problematiko, kar je po njegovem mnenju treba še nadgrajevati. Pahor pa je menil, da je "multikulturnost vrednota, ki nas bogati in nas ne ogroža", ter dodal, da je treba organizacije manjšinskih skupnosti dojemati kot subjekte, ki opozarjajo na probleme, država pa jim mora omogočati pogoje, da bodo lahko svojo pluralnost in subjektivnost tudi izrazili. Državni sekretar na uradu za Slovence v zamejstvu in po svetu Boris Jesih je ob tem dodal, da znotraj manjšinskega vprašanja danes prednost dobivajo kultura, jezik, vzgoja in izobraževanje ter čezmejno sodelovanje. Poudaril je, da je treba v odnosu do manjšin uveljaviti pozitivno naravnan koncept, ki postavlja narodne manjšine kot tisti faktor, ki je bistvena spodbuda za medsebojno sodelovanje, ne pa njegova ovira.

V.d. direktorja Inštituta za narodnostna vprašanja Miran Komac pa je bil v svojem prispevku kritičen do urejanja položaja vseh tistih, ki so prišli v Slovenijo. Menil je namreč, da so zaveze države do urejanja njihovega položaja skromne. Opozoril je tudi, da je neuravnotežen pristop k obravnavi narodno-manjšinskih tem leglo etničnih tenzij, morda celo konfliktov. "Odsotnost simultane obravnave, denimo, položaja slovenske manjšine v Italiji in italijanske manjšine v Sloveniji poraja prepričanje, da se slabo godi le Slovencem v sosednjih državah, medtem ko je položaj pripadnikov italijanske in madžarske manjšine urejeno zgledno," je še dodal.

Trenutno le 15 Romov, ki so končali visokošolski študij Predsednik Sveta romske skupnosti Jožek Horvat Muc pa je spregovoril o položaju Romov ter nekaterih težavah, s katerimi se srečujejo. Mednje je uvrstil po njegovem mnenju premalo odmeven in vpliven Svet romske skupnosti, opozoril pa je tudi, da DZ še vedno ni obravnaval poročila o položaju romske skupnosti ter da vlada še ni sprejela vladnega programa ukrepov za Rome. Kot največjo oviro za boljše rezultate pa je izpostavil pomanjkanje usposobljenih in šolanih kadrov iz vrst romske populacije, saj je po trenutnih podatkih le 15 Romov, ki so končali visokošolski študij.

Glavna in odgovorna urednica časopisa Porabje Marijana Sukič je predstavila vlogo medijev za ohranjanje manjšin. Kot je dejala, je njihova osrednja vloga obveščanje narodne skupnosti v maternem jeziku in krepitev njene narodne samozavesti. Manjšinski mediji po njenem prepričanju do neke mere zagotavljajo, da se kulturna tradicija ne bo ohranjala le na folklorni ravni ter da se bo jezik manjšine razvijal.