Na hecen način obujata spomine na kmečka opravila

S svojo etno glasbo že dobro leto navdušujeta zlasti domačine, pa tudi širši krog ljubiteljev tovrstne glasbe. 28-letni Jani Kutin, kmetovalec iz Čadrga nad Tolminom, in 27-letna študentka Renata Lapanja s Ponikev na Šentviški planoti. Prvih devet ljudskih šansonov sta izdala na albumu Pakašnca (veselica ob koncu prve košnje, op. p.), drugi album pa izide že prihodnji mesec. V besedilih ostajata zvesta kmečki tematiki in čadrškemu narečju, za spremljavo pa poskrbi zvok harmonike. O sodelovanjih na narečnih glasbenih festivalih še ne razmišljata, veselita se vsakršnega nastopa in zadovoljne publike. Pogovarjali smo se z Janijem, idejnim vodjo zasedbe in avtorjem besedil. Kdaj in kako je nastala skupina Bakalina? "Bakalina je spontan projekt, vse je nastalo naključno. Pred približno dvema letoma sem po dolgem času napisal pesem v tolminskem oziroma čadrškem narečju. Prihajam iz Čadrga nad Tolminom, kjer se narečja razlikujejo od vasi do vasi. Napisal sem pesem in jo zapel Renati, s katero se poznava veliko časa, saj sva sodelovala že pri drugih manjših projektih. Kasneje sem izvedel, da Renata igra harmoniko, kar mi je bilo zelo všeč, zlasti njen način in stil igranja. Zato sem jo povabil k sodelovanju. Poskusila sva in se hitro ujela. Tu ni nikakršnih težkih not, ampak so preproste melodije. Sam napišem pesem z osnovno melodijo vred, jo zapojem, posnamem na mobitel ali kak drug medij in pesem pošljem Renati. Nato ona sestavi melodijo za harmoniko. Marsikomu se zdi čudno, da pojeva o kmečkih tematikah in si nato glasbo izmenjujeva na sodoben način, ampak čas je takšen, da se to da urediti na tak način in zakaj ne bi tega izkoristili." Od kod izraz bakalina? "Bakalina je glinena skleda. Izraz je že zelo pozabljen, saj niti na Tolminskem ni več poznan. V Čadrgu ga sicer še poznamo. Nek Benečan mi je povedal, da pri njih poznajo izraz bokalina, ki pa naj ne bi bil ne slovenski ne italijanski izraz, ampak narečni."