Morali smo popustiti pritiskom oglaševalcev

Lastnik 15 televizijskih postaj, ki že danes načrtuje tri nove, nam je povedal, kaj bo ponudil slovenskim gledalcem, in razložil, zakaj se njegove televizije neupravičeno drži sloves promiloševićevske televizije.

Koliko televizijskih postaj imate? Danes lahko rečem 15, saj lahko k tem štejem tudi makedonski kanal, ki je začel delovati te dni. Torej skupaj 15.

Ali znati našteti imena vseh vaših medijev? Lahko bi poskusil …

Verjetno bi trajalo predolgo, raje nam povejte, zakaj ste preskočili Hrvaško in začeli delati v Sloveniji. Na Hrvaškem smo poskušali nekajkrat, vendar nam ni uspelo. Ko se je vzpostavilo digitalizacijo, se je pokazala možnost, da se vzpostavi še eno televizijo. Pre tem smo poskušali kupiti katero od že obstoječih. Lahko bi kupili katero od velikih televizij ali več manjših, ki bi jih združili. Naleteli smo na dve težavi: velike televizije se niso prodajale, pri malih lokalnih pa smo imeli nekaj uspeha, vendar zakon ni dovoljeval, da bi se te povezale med seboj v eno mrežo. Tak koncept smo uporabili v BiH. Kupili smo 6 manjših lokalnih postaj, ki smo jih povezali, danes pa smo v BiH najbolj gledana televizija.

V čem se razlikuje pristop k srbskemu od pristopa k slovenskemu gledalcu? Na začetku oddajanja ste rekli, da Pink.si ne bo prevod srbskega Pinka. Pink.si ne bo nikakršen prevod srbskega koncepta. Danes smo na začetku in je prehitro, da bi govorili o končnem konceptu. Mi bomo zadevo razdelili na pet stopenj. Trenutno smo v prvi, katere cilj je vzpostavitev, druga bo, ko bomo začeli z novimi oddajami, vključno z informativno oddajo, v tretji bomo imeli velike dnevne resničnostne programe, s tem bomo začeli predvidoma spomladi, potem sledi septembra še četrta stopnja in zadnja, peta, decembra prihodnje leto. To bo konec našega prvega ciklusa investicij. Predvidevam, da bodo takrat rezultati Pink.si relativno visoki.

Resničnostni program boste delali samo za slovenski trg? Tako je. Na žalost vam ne morem povedati, za kakšen program gre, ker je to še vedno poslovna skrivnost. Pričakujem, da bo to bolj gledan program kot Kmetija ali Big Brother, ki smo ju že predvajali v nekaterih državah. Mislim, da bo to program, ki bo boljši od vseh dosedanjih. Ustvarjali bomo program za vsako državo posebej in z udeleženci iz teh držav. Poskušali pa bomo tudi eksperimentirati vsaj enkrat na leto z nekim regionalnim resničnostnim programom. Problem bo jezik, vendar tehnologija omogoča nekatere rešitve, kot je recimo podnaslavljanje v živo.

Ali ste zadovoljni z opravljenim do danes v Sloveniji? Zelo. Presenečeni smo, kako vsak dan napredujemo in zelo sem ponosen na to. Današnji rezultat smo pričakovali čez dva meseca. Vse poteka hitreje, kot sem pričakoval. Neke prve obrise prave programske sheme Pink.si bomo lahko videli okoli 15. decembra, ko bom lahko rekel, da je to zdaj že postavljena programska shema.

Oglasov pa še ni videti? Nismo še začeli predvajati oglasov. V prihodnjih dneh bomo tudi to naredili, ker je velik pritisk različnih oglaševalcev. Načrtovano je bilo, da ne bomo imeli oglasov, dokler ne naredimo prave programske sheme, o kateri sem prej govoril, vendar bomo morali popustiti pritiskom oglaševalcev in začeli objavljati oglase že prej.

Verjetno ste edini, ki ima tovrstne težave. Pri nas se večina medijskih šefov pritožuje, da je marketinški trg vse preveč odvisen od političnega vrha, celo avstrijski lastniki medijev v Sloveniji. V kakšnih odnosih ste s slovenskim političnim vrhom? Lahko rečem, da nimam nobenih odnosov, ker osebno skoraj ne poznam slovenskega političnega vrha. Spoznal sem premierja države in župana Ljubljane in lahko rečem, da sta prijetni osebi. Oni delajo svoje delo, mi delamo svoje. Dobro je, ker je Slovenija civilizirana država in mislim, da politika nima vpliva na delo komercialnih televizij. To pomeni, da je Slovenija resna, demokratična evropska država.

Politika nima vpliva na televizije, to resno mislite ali ste samo diplomatski? Resno mislim. Mogoče je meni lažje kot nekomu, ki je tu domačin. Sam imam podoben položaj v BiH in Črni gori. Pravzaprav sploh nisem uspel niti spoznati politikov, ker sem tam premalo časa prisoten, in tudi ni potrebe po tem, da bi jih sploh spoznaval. Po drugi strani pa je to dobro, ker manj kot poznate ljudi, manj problemov imate. Poznavanje nekoga, po definiciji sami, predvideva neke obveznosti. Manj kot ljudi poznate, večja je verjetnost, da boste lahko neodvisni in profesionalni.

Dokler na vas pritiskajo oglaševalci, se lahko z lahkoto branite političnih pritiskov. Oglaševalci so nekaj drugega. Takšni pritiski so pri nas dobrodošli. V principu politika niti nima načinov, da bi lahko pritiskala. Naši prihodki so takšni, da je zanemarljiv odstotek tistih, ki prihajajo iz tako imenovanih državnih podjetij. Tako je vsaj v drugih državah. V Srbiji imamo nekaj tisoč klientov in samo Telekom je državno podjetje. En klient. V prihodkih to pomeni manj kot en odstotek, zato politika nima nobenega vpliva.

Zakaj so vašo televizijo prepoznavali kot simbol Miloševićevega režima? Mislim, da nismo bili simbol. To je bilo bolj nerazumevanje komercialnih televizij. Mi, recimo, takrat sploh nismo imeli informativnega programa.

Kljub temu so vsi govorili o tem, da ste del sistema? Takšne teze so širili novinarji. Novinarji pa komercialne televizije ne razumejo najbolje. Komercialno televizijo najbolje razumejo menedžerji. Novinarji so menili, da vse, kar je povezano z mediji, mora biti usmerjeno v boj proti nekomu ali za nekoga. Ker pa nas ni zanimalo povezovanje televizije in politike in nismo imeli nikakršnega političnega programa, se je razvijala teza, da naš program z mehiškimi nadaljevankami in hollywoodskimi filmi anestezira srbski narod. Sylvester Stallone naj bi uspaval celo nacijo, medtem ko je Milošević imel svoje govore. Ne vem, ali je to teza, ki bi lahko zdržala vodo.

Legende, ki jih slišimo v Sloveniji, pravijo, da ste po padcu Miloševića,podarili Đinđiću milijon dolarjev, druga spet pravi, da ste protestnike pričakali v Pinkovi stavbi s steklenicami zelo drage penine. Kaj pa je resnica? Če bi bilo to res, ne bi bilo slabo, vendar vas moram razočarati, to ni res. Đinđić je bil moj osebni prijatelj in menim, da sem mu veliko pomagal še pred 5. oktobrom. Pomagal sem mu zaradi prijateljskih vezi in ne zaradi politike same. Kar pa zadeva protestnike, moram reči, da niso prišli do naše zgradbe, ker je nastanjena na Dedinju, kjer je veliko ambasad, ki so bile zelo zastražene. Če pa bi prišli do nas, bi jih z veseljem sprejel.

Prebral sem, da ste se z JUL-om združili, ker naj bi vam nekdo podtikal, da pripravljate državni udar v Srbiji. To je bila zanimiva zgodba. To je bil obračun dveh konkurentov, kar obstaja v vsaki državi. V tistih Miloševićevih časih sam nisem bil preveč priljubljen pri politikih. Moja konkurenca pa je bila v zelo dobrih odnosih z njimi. Tako so začeli širiti govorice, kako mi delamo televizijo, ki bo pripravila državni udar. Čiste neumnosti, ki jih lahko sanja nekdo, ki ima veliko problemov sam s seboj. Zato so njihove sanje polne shizofrenije in halucinacij. Ko pa te svoje sanje spremenijo v orožje proti konkurenci, potem so to lahko nevarne igre, sploh v tistih časih. Komaj sem uspel razložiti, da me politika ne zanima, da sem glasbenik, ki ga zanima fusion, funk in jazz-rock. Zame bi bil državni udar preveč zapletena zadeva. Ampak zgodba se je resno prodajala in veliko energije sem moral vložiti v to, da sem to zgodbo demantiral.

Kako pa vam je JUL sploh pomagal? Takrat sem spoznal Miro Marković, do katere sem prišel in rekel: "Dober dan, to, kar slišite, ne drži." Prej je sploh nisem poznal. Pojasnil sem ji, da ne pripravljam državnega udara, da ne načrtujem tega in da si je vse to izmislil Bogoljub Karić, ker smo njegova konkurenca. Ona me je pogledala in rekla: "Vidim, da si v redu oseba, sama nimam nobene moči, ampak bom razmislila, ali se da kaj urediti." V 24 urah se je zadeva končala. Očitno je bila močnejša, kot je to hotela pokazati.

Imeli ste band Oktobar 1864. Koliko se danes še ukvarjate z glasbo? Pripravljam se na polno moč.

Pripravljate novi CD? Ne vem, ali bo dovolj časa za vse to, v glavnem igram, prej pa moram končati še nekaj televizij, potem pa ...