Minister Grilc o referendumu: Bojim se, da je tema zelo spolitizirana

Če bo predlagateljem uspelo zbrati zadostno število podpisov, se bo vlada v kampanji osredotočila na stroko, je minister Uroš Grilc napovedal pred sejo vlade. Poudarja, da bo stroka v morebitni referendumski kampanji pokazala, zakaj novela "odpira slovenske arhive in jih ne zapira".

Ocenil, da se državljani v tem trenutku ukvarjajo z bolj pomembnimi temami Osredotočenje na dva zakonska člena o gradivu, ki je nastalo pred 17. majem 1990 in se nanaša na Službo državne varnosti, po oceni ministra predstavlja "izgovor in ima za talca razvoj celotnega arhivskega področja". "Bojim se, da je tema žal zelo spolitizirana," je pojasnil Grilc in ocenil, da se državljani v tem trenutku ukvarjajo z bolj pomembnimi temami.

Kot je še poudaril minister, je v času nastajanja novele verjel v dogovor o tem, kako na transparenten in demokratičen način urediti dostop do arhivskega gradiva. To je namreč po njegovih besedah predpogoj, da bi se nekoč lahko sporazumeli o tem, kakšna je naša polpretekla zgodovina.

Pobudniki prepričani, da bodo zbrali dovolj podpisov "proti zapiranju arhivov Udbe" Pobudniki referenduma o arhivski noveli so postavili stojnice, na katerih zbirajo podpise za zahtevo referenduma. Na obrazcu sicer ni navedeno, da se izrekajo za referendum o arhivski noveli, pač pa "proti zapiranju arhivov Udbe". Poslanka SDS Eva Irgl je prepričana, da bodo zbrali 40.000 podpisov, cilj pa je "priti do zgodovinske resnice". Irglova je pred ljubljansko upravno enoto državljane povabila k oddaji podpisov. Povabila je tudi vse mlade, saj verjame, da se zavedajo, "kako pomembno je, da vsak narod pozna svojo preteklost, da lahko s polnimi pljuči zadiha v prihodnost".

Zagotavlja, da je njihov edini in skupni cilj priti do zgodovinske resnice ter omogočiti zgodovinarjem, raziskovalcem in publicistom, da svoje delo lahko opravljajo profesionalno in strokovno.

Ni še pogledala natančno, kaj piše na stojnici Medtem poslanka ni konkretno pojasnila, zakaj na stojnicah ni opaziti poziva k oddaji podpisa za referendum o arhivski noveli. Dejala je le, da še ni pogledala natančno, kaj piše na stojnici. "Smo proti zapiranju arhivov Udbe, takšno je tudi geslo, ki je bilo posredovano na ministrstvo za notranje zadeve," je povedala.

Na vprašanje, s čim natančno arhivska novela zapira arhive Udbe, je Irglova odgovorila z mnenjem glede zakonskih določil o anonimizaciji. Strokovnjaki se po njenih besedah zavedajo, da bo v primeru anonimizacije nekaterih zadev pri raziskovanju obsežnih dokumentacij šlo za izjemno težaško delo, ki bo lahko trajalo tudi eno leto. To pa pomeni onemogočanje dela raziskovalcev in perfidno prikrivanje oz. zapiranje arhivov, je prepričana.

Ob tem izpostavlja pomen samega procesa pri raziskovanju publicistov in zgodovinarjev. Tega jim, kot pravi, "nihče ne sme preprečiti s tako dolgo časovno distanco, ko čakajo na dokumente".

"Razbremenimo se preteklosti in živimo naprej" Po mnenju publicista Romana Leljaka ni prav, da so zgodovinarji, raziskovalci in publicisti odvisni od vsakokratne arhivske komisije. "Odprimo že te arhive v popolnosti, razbremenimo se preteklosti in živimo naprej," je pozval.

Pojasnil je, da je komisija njemu doslej zavrnila eno prošnjo za vpogled v enega od osebnih arhivov. Dnevno, kot pravi, sam pregleda okoli 500 do 800 listov gradiva. Na vprašanje, koliko časa to sedaj poteka in koliko bo po njegovem mnenju po novem zakonu, pa odgovarja, da ne ve, kako bi bilo to videti v praksi.

Strinja se, da mu je tudi sedaj morala vpogled odobriti arhivska komisija, ob čemer pa izpostavlja izvajanje zakonov. "Bojim se, da se bo novela zakona v praksi izvajala popolnoma drugače, kot je napisano," je pojasnil Leljak. Poudaril je še, da z novelo zakona pri varovanju občutljivih osebnih podatkov izenačujejo žrtve in zločince.

Direktor Arhiva RS Cvelfar ponavlja, da arhivska novela arhive odpira in ne zapira Cilj novele zakona o arhivskem gradivu in arhivih, ki je predmet pobude za referendum, je bil omogočiti enako zaščito občutljivih osebnih podatkov za vse, je povedal njegov direktor Bojan Cvelfar. Ponovil je, da novela arhivov ne zapira, ampak le še bolj odpira. Novela zakona je namreč v delu javnosti naletela na kritike predvsem v smislu, da v 65. členu pri varovanju občutljivih osebnih podatkov funkcionarje nekdanjih družbenopolitičnih organizacij izenačuje z njihovimi žrtvami. Po zdajšnjem zakonu so namreč javno dostopni tudi občutljivi osebni podatki omenjenih funkcionarjev, medtem ko bodo po novem prekriti oziroma bo morala dostop do njih odobriti arhivska komisija.