Milosavljević: Nekateri mediji so avtomatično pričakovali denar

Po njegovih besedah je komisija delovala neodvisno od vseh pritiskov. Milosavljević je zatrdil, da med tistimi, "ki niso dobili sredstev sedaj mnogi mislijo, da so si jih zaslužili, in zdaj krivijo najrazličnejše razloge".

"Če tega razpisa ne bi bilo, bi morali pripraviti novo zakonodajo" Kot je povedal, je komisija delovala neodvisno, čeprav je bila izpostavljena najrazličnejšim pritiskom, ki pa niso povzročili želenih učinkov. Obenem je pojasnil, da so na komisijo pritiskali vsi: "politiki, poslanci, župani, lastniki medijev, direktorji, uredniki in sorodniki prej navedenih."

Predsednik strokovne komisije je ocenil, da je bil projekt razpisa izjemno obsežen. Vsi člani komisije so se, ne glede na svoje zadržke o smiselnosti tega razpisa, po njegovih besedah zavedali, da je letos zaradi gospodarske krize izredna situacija. "Če tega razpisa ne bi bilo, bi morali pripraviti novo zakonodajo, čakanje na novo zakonodajo pa bi bilo lahko usodno za marsikateri medij, ker pomoč ne bi prišla pravočasno," je dodal.

Mnogi mediji so oddali slabo pripravljene projekte Milosavljević je dejal, da so bili člani komisije presenečeni, "da so mnogi mediji, ki so jim pomoči iz tega razpisa življenjsko pomembne", oddali slabo in površno pripravljene projekte. Prav tako je člane komisije presenetila raven komunikacije, je poudaril in nadaljeval, da si težko predstavljajo, da bi nekdo, ki je npr. zavrnjen na razpisu Evropske komisije, tako komuniciral z Evropsko komisijo. "Menimo, da je takšen način komunikacije neustrezen," je dodal.

Strokovna komisija, tako Milosavljević, pričakuje, da se bo izvajanje izbranih projektov in namenska poraba sredstev bolj skrbno nadzorovala s strani ministrstva za kulturo in drugih institucij. Po njegovih besedah so bili v preteklosti primeri, ko so sredstva, ki so jih dobila posamezna uredništva, direktorji medijev porabili za druge namene.

Javni razpis je namenjen financiranju posameznih projektov Milosavljević je dejal, da se je komisija odločala na podlagi strokovnega znanja. Komisija ni ocenjevala samega medija, ampak njegove projekte, je pojasnil in zatrdil, da "če je nekdo prijavil nezanimiv projekt, potem tega denarja ne bo dobil". Obenem je poudaril, da javni razpis ni namenjen sistematičnemu financiranju posameznih medijev, ampak financiranju posameznih projektov.

Kot je še dejal, je sam proti financiranju velikih medijev s strani države, a je opozoril, da je zakon takšen, kot je. Po njegovih besedah ni možnosti, da bi izločili velike medije. Hkrati pa je dodal, da je tudi vprašanje, ali so tudi vsi mali mediji kakovostni.

"Zakonodaja, ki postavlja sistemski okvir za razpis je nedodelana" Direktor direktorata za medije na ministrstvu za kulturo Vojko Stopar je dejal, da je bila odločitev ministrstva za izvedbo javnega razpisa sofinanciranja programskih vsebin medijev "precej težka odločitev". Po njegovih besedah so se namreč na ministrstvu že takrat zavedali, da je "zakonodaja, ki postavlja sistemski okvir za ta razpis, izredno nedodelana in da so kriteriji zelo ohlapni".

Kot je pojasnil, je razpis za sofinanciranje razdeljen na t.i. poglavji A in B. V poglavju A so tiskani in elektronski mediji, v poglavju B pa so projekti, ki jih pripravljajo izdajatelji medijev, ki imajo status programov posebnega pomena. Po njegovih navedbah so dobili 488 vlog, od katerih je bilo 442 popolnih, dve nepravočasni in 46 nepopolnih.

Stopar: Ne bi trdil, da nadzora ni bilo Glede Milosavljevićevih očitkov o nenamenski porabi sredstev pa je Stopar dejal, da "ne bi trdil, da nadzora ni bilo". Po njegovih besedah so na ministrstvu izdelani postopki, kjer se na več nivojih preverja poslana dokumentacija in vsebina programov. Dodal pa je, da bodo "absolutno še bolj zaostrili ta nadzor".

Sonja Trančar z direktorata za medije je pojasnila, da je skupna vrednost letošnjega javnega razpisa za sofinanciranje programske vsebine medijev okoli 3,6 milijona evrov - od tega nekaj več kot 1,4 milijona evrov za projekte iz področja oz. poglavje A in nekaj več kot dva milijona evrov za projekte iz poglavja B. Kot je opozorila, morajo biti dodeljena sredstva porabljena še letos. Od izvajalcev projektov pa do 1. februarja 2010 pričakujejo zaključna poročila.

Na področju A je bilo letos odobrenih skupno 68 projektov. Med odobrenimi je tudi projekt Slovenske tiskovne agencije (STA). Projektu Radijske novice STA-R komisija predlaga dodelitev 101.120,93 evra sredstev. Komisija je za sofinanciranje med drugim predlagala tudi dva projekta časopisne hiše Delo, dva projekta Dnevnika, pa tudi projekt časopisa brezdomcev Kralji ulice, Vesti na vesti in projekt Radia študent.