Petek, 18. 4. 2008, 14.02
8 let, 6 mesecev
Melanškova: Avtizem moramo razumeti
"Avtizem moramo predvsem razumeti," je poudarila. Po njenem je treba avtizem kategorizirati in izdelati kvalifikacije za strokovnjake, ki bodo z avtističnimi otroki delali.
Zakonodajo napačno interpretiramo
Kot je poudarila predsednica centra društva za avtizem, je zakonodaja, ki avtističnim otrokom daje možnosti vključevanja v klasični izobraževalni sistem, sicer ustrezna, vendar jo napačno interpretiramo. "Vsi otroci s posebnimi potrebami, kar avtistični otroci so, imajo v šoli možnost individualne pomoči. Žal ne prilagajamo programa otroku, temveč hočemo otroke prilagoditi programu," je izpostavila. Po njenih besedah je avtizem posebna in primarna motnja, zato bi morala biti kategorizirana.
Predsednica centra je prepričana tudi, da bi morale biti vse inštitucije, v katere so vključeni avtistični otroci, naravnane tako, da zadovoljujejo njihove potrebe. "Naši otroci bodo nekoč odrasli in si bodo morali služiti denar. Starši si želimo, da bi bili v primernem okolju, ki bi zadovoljevalo njihove potrebe," je poudarila.
Starši in otroci odvisni od sreče
Po besedah Melanškove so starši in otroci odvisni od sreče, da v vzgojno izobraževalnem sistemu in med strokovnjaki srečajo takšne, ki se jim zdi za otroka vredno potruditi. Kot zagotavlja, tudi učitelji največkrat presodijo, da otrok pač ni sposoben. "S tem otroku jemljejo možnosti učenja in razvoja v smeri, ki jo zmore," je poudarila.
Kot je pojasnila predsednica centra, je avtizem razvojna socialna motnja. Razvije se v zgodnjem otroštvu, opazimo pa jo v drugačnem vedenju od tistega, ki ga drugi od otroka pričakujejo, saj se otrok ne vede po normah. Avtistični otrok se tudi ne vključuje v igro in ne dela tistega, kar ostali. V Sloveniji in v svetu se na 166 rojenih otrok rodi eden z avtistično motnjo.
Kot je povedala državna sekretarka na ministrstvu za šolstvo Alenka Šverc, je bilo na področju avtizma z znanjem, ki ga je imela strokovna javnost, mnogo narejenega. "Konferenca je izziv za naprej. Rečemo lahko, da imamo v Sloveniji premalo znanja in premalo primerov dobre prakse na tem področju," je izpostavila.
Pri tem Kranjc Jensterletova poudarja predvsem osveščanje javnosti in izobraževanje avtističnih otrok po njihovi meri. Obenem meni, da reševanje tega problema ni preprosto. "Družba trenutno ni naravnana, da bi sprejemala takšne otroke in nismo zreli za sprememb v tej smeri," je prepričana.