Melanškova: Avtizem moramo razumeti

"Avtizem moramo predvsem razumeti," je poudarila. Po njenem je treba avtizem kategorizirati in izdelati kvalifikacije za strokovnjake, ki bodo z avtističnimi otroki delali.

Zakonodajo napačno interpretiramo

Kot je poudarila predsednica centra društva za avtizem, je zakonodaja, ki avtističnim otrokom daje možnosti vključevanja v klasični izobraževalni sistem, sicer ustrezna, vendar jo napačno interpretiramo. "Vsi otroci s posebnimi potrebami, kar avtistični otroci so, imajo v šoli možnost individualne pomoči. Žal ne prilagajamo programa otroku, temveč hočemo otroke prilagoditi programu," je izpostavila. Po njenih besedah je avtizem posebna in primarna motnja, zato bi morala biti kategorizirana.

Predsednica centra je prepričana tudi, da bi morale biti vse inštitucije, v katere so vključeni avtistični otroci, naravnane tako, da zadovoljujejo njihove potrebe. "Naši otroci bodo nekoč odrasli in si bodo morali služiti denar. Starši si želimo, da bi bili v primernem okolju, ki bi zadovoljevalo njihove potrebe," je poudarila.

Starši in otroci odvisni od sreče

Po besedah Melanškove so starši in otroci odvisni od sreče, da v vzgojno izobraževalnem sistemu in med strokovnjaki srečajo takšne, ki se jim zdi za otroka vredno potruditi. Kot zagotavlja, tudi učitelji največkrat presodijo, da otrok pač ni sposoben. "S tem otroku jemljejo možnosti učenja in razvoja v smeri, ki jo zmore," je poudarila.

Kot je pojasnila predsednica centra, je avtizem razvojna socialna motnja. Razvije se v zgodnjem otroštvu, opazimo pa jo v drugačnem vedenju od tistega, ki ga drugi od otroka pričakujejo, saj se otrok ne vede po normah. Avtistični otrok se tudi ne vključuje v igro in ne dela tistega, kar ostali. V Sloveniji in v svetu se na 166 rojenih otrok rodi eden z avtistično motnjo.

Avtizem postane motnja vse družine "S takšnim otrokom se moramo učiti drugačne komunikacije in se mu prilagoditi," ocenjuje. Avtizem po njenih besedah postane motnja vse družine, saj se z izolacijo otroka v družbi navadno izolira tudi družina. "Če se avtizem kaže samo v vedenju, se otroka jemlje kot nevzgojenega," meni predsednica centra društva za avtizem.

Kot je povedala državna sekretarka na ministrstvu za šolstvo Alenka Šverc, je bilo na področju avtizma z znanjem, ki ga je imela strokovna javnost, mnogo narejenega. "Konferenca je izziv za naprej. Rečemo lahko, da imamo v Sloveniji premalo znanja in premalo primerov dobre prakse na tem področju," je izpostavila.

Pomembno je sprejeti njihovo drugačnost Mama otroka z motnjo avtističnega spektra Klavdija Kranjc Jensterle je povedala, da si želi, da bi sistem avtističnim otrokom omogočal kvalitetno življenje. "To pomeni sprejeti njihovo drugačnost, ki jo avtizem prinaša in razumeti avtizem sam. Pomagati jim je treba, da razvijejo tiste sposobnosti, ki jih imajo," je prepričana.

Pri tem Kranjc Jensterletova poudarja predvsem osveščanje javnosti in izobraževanje avtističnih otrok po njihovi meri. Obenem meni, da reševanje tega problema ni preprosto. "Družba trenutno ni naravnana, da bi sprejemala takšne otroke in nismo zreli za sprememb v tej smeri," je prepričana.