Nazaj na Siol.net

TELEKOM SLOVENIJE

Nedelja,
13. 5. 2012,
14.13

Osveženo pred

7 let, 12 mesecev

Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Thermometer Blue 1

Natisni članek

Nedelja, 13. 5. 2012, 14.13

7 let, 12 mesecev

Melanom po svetu narašča, v zgodnji fazi je 100-odstotno ozdravljiv

Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Thermometer Blue 1
Melanom je najhujša oblika kožnega raka, ki po svetu narašča tako pri svetlopoltih kot tudi pri temnopoltih.

Poglavitni dejavnik za nastanek melanoma je izpostavljenost soncu. UV A žarke je Svetovna zdravstvena organizacija uvrstila med kancerogene dejavnike najvišje stopnje. Je pa melanom v zgodnji fazi praktično 100-odstotno ozdravljiv.

Samopregledovanje kože na tri mesece; ali se znamenje spreminja? Melanom je eden najbolj ozdravljivih rakov, kar jih poznamo, če ga le prepoznamo dovolj zgodaj. Njegova prednost je tudi ta, da ga lahko opazimo, je pred dnevoma boja proti melanomu povedal ugledni slovenski dermatolog, ki se ukvarja prav z zgodnjim odkrivanjem in zdravljenjem kožnega raka, Borut Žgavec.

Da bi odkrili melanom v zgodnji fazi, zdravniki svetujejo samopregledovanje kože na vsake tri mesece. Melanom namreč raste opazno, a se vidno poveča v treh mesecih, ne prej. Pri tem si moramo pogledati kožo celega telesa, torej tudi dlani, podplate, nohte, kožo med prsti na nogah, genitalije in okrog njih, svetuje Žgavec ter dodaja, da si lahko pomagamo tudi tako, da nas pregleda nekdo od svojcev. Znamenja lahko tudi fotografiramo in jih čez tri mesece primerjamo, ali so se kaj povečala.

Najpomembnejše opozorilo, da se z našo kožo nekaj dogaja, je njeno spreminjanje - v obliki, barvi oziroma debelini znamenja. Melanom sicer v 85 odstotkih nastane na novo. Če imamo spremembo na koži že od rojstva in se ne spreminja, potem znamenje najverjetneje ni rakasto in ga tudi ni smiselno odstranjevati, niti preventivno ne. Pozorni moramo postati, če se nam pojavi na koži znamenje, ki se vztrajno povečuje, še posebej če zraste v premer večji od šest milimetrov.

Najpogostejši vzrok sonce, enako nevarni solariji Velika večina melanomov je danes dokazano povezana z izpostavljanjem sončnih žarkov, pojasnjuje Žgavec. Pri tistih, ki so bili več let izpostavljeni sončnim žarkom, predvsem nevarno je v otroškem obdobju, in tistih, ki so zaradi sonca dobili opekline, še sploh če so se te prelevile v mehurje, je veliko verjetnost, da se jim bo tekom življenja razvili melanom ali pa kakšni drugi kožni rak, ki je povezan s soncem. Obstaja namreč več kot 100 različnih oblik kožnega raka, melanom pa je le ena od oblik.

Glavna zaščita pred soncem je, da se soncu ne izpostavljamo. "Načina zdravega sončenja ni in ne obstaja," poudarja Žgavec. "Enako, če ne še bolj, velja za solarije," dodaja Žgavec, ki je tudi eden izmed organizatorjev dneva boja proti melanomu pri nas. Po njegovih navedbah so v nekaterih državah solariji že prepovedani za mlajše od 18 let.

Sicer pa je na tržišču vse več oblačil z zaščitnim filtrom, ki prestreže UV A in UV B žarke. Poletna oblačila, ki so normalno tkana, nam namreč ne nudijo dovolj dobre zaščite pred žarki, pojasnjuje Žgavec. Bela majica tako prepušča več kot 90 odstotkov UV žarkov. Manj jih prepuščajo temnejša, debela in gosto tkana oblačila.

Melanom v porastu, preživetje se izboljšuje Letno v Sloveniji za melanomom zboli okoli 500 ljudi, vendar pa je pri večini rak odkrit še v zgodnji obliki, ko rakaste celice še ne vstopijo v krvni sistem in se tako še ne razširijo po drugih organih. Preživetje je torej odvisno od tega, kakšna je globina melanoma, ko ga odkrijejo.

Če pri bolniku ugotovijo, da melanom ni debelejši od milimetra, je torej še v povrhnjici in še ni prodrl v globino kože. V tem primeru je preživetje bolnika praktično 100-odstotno, pravi Žgavec. V zadnjih letih je sicer pri nas povprečna debelina odkritega melanoma 0,6 milimetra, kar nas uvršča v svetovni vrh po zgodnjemu odkrivanju tega raka, pravi.

Melanom, če je odkrit v zgodnji fazi razvoja, le izrežejo. Postopek traja od 15 do 20 minut in je opravljen v lokalni anesteziji. "Bolnik gre nato domov in opravlja normalno svoja opravila. In to je majhen poseg, ki reši življenje," pravi Žgavec. Če pa je pa melanom debelejši od milimetra, pa je poleg izreza potrebna dodatna terapija, tako na bezgavkah, morebiti tudi obsevanje in kemoterapija.

Rdečelasci zaradi posebnega gena med bolj ogroženimi Melanom se pogosteje pojavlja pri tistih ljudeh, katerih svojci so imeli to vrsto raka. Vendar je genetsko pogojenih manj kot 10 odstotkov bolnikov z melanomom.

Rizična skupina so tudi ljudje z zelo svetlo poltjo, predvsem rdečelasci, pojasnjuje Žgavec. Rdečelasci imajo namreč spremenjen določen gen, zaradi katerega je tudi pigment drugače tvorjen, ta gen pa tudi sodeluje pri nastanku melanoma. Melanomi se po njegovih besedah pogosteje pojavljajo tudi pri ljudeh, ki imajo veliko število pigmentnih znamenj.

Tem skupinam ljudi Žgavec svetuje, naj se vsaj enkrat oglasijo pri dermatologu, da jih pregledajo in svetujejo, kako se pregledovati, zaščititi in tudi kako pogosto prihajati na preglede dermatologu.

Na kožo nanesemo bistveno premalo zaščitne kreme Zaščitna krema je sicer zadnji ukrep zaščite pred soncem, kljub temu pa Žgavec svetuje, naj kupimo kremo z najvišjo zaščito. Laboratorijski testi so sicer pokazali, da kreme s faktorji 15, 30 ali 50 nudijo podobno zaščito, vendar le, če na kvadratni centimeter kože nanesemo dovolj - več kot dva miligrama - kreme. Raziskave so namreč pokazale, da si na kožo namažemo bistveno premalo zaščitne kreme. Zaščitni filter tako razmažemo do te mere, da nismo zaščiteni s faktorjem 15, kot to piše na embalaži, pač pa zgolj s faktorjem štiri.

Površina kože pri odraslemu je približno 1,7 kvadratnega metra, kar pomeni, da bi z enim nanosom morali porabili okoli 30 ml kreme za celotno površino kože. To je tretjino 100 ml kreme. Namazati pa se je treba vsake dve uri, če smo neposredno izpostavljeni soncu.

Sicer pa je treba biti po besedah Žgavca pozoren tudi na to, katero zaščito nudi krema. SPF faktorji namreč kažejo samo na zaščito pred UV B žarki, kar nas sicer ščiti pred sončnimi opeklinami, vendar pa so UV A žarki bolj škodljivi.

Ne spreglejte