Mednarodni dan spomina na žrtve holokavsta

Generalna skupščina ZN je za dan spomina izbrala obletnico osvoboditve zloglasnega nacističnega koncentracijskega taborišča Auschwitz.

Ubitih šest milijonov Judov Holokavst je bil sistematični genocid predvsem Judov, ki ga je izvajala nacistična Nemčija med drugo svetovno vojno. Začel se je v letu 1941 in je trajal vse do leta 1945. Glavni cilj holokavsta je bilo iztrebljenje evropskih Judov. Med vojno so nacisti ubili šest milijonov Judov.

27. januarja je Rdeča armada osvobodila Auschwitz V koncentracijskem taborišču Auschwitz je v plinskih celicah ali v poskusih nacističnih znanstvenikov izgubilo življenje skoraj 1,5 milijona ljudi, pretežno Judov, pa tudi veliko Slovanov in Romov. Taborišče je 27. januarja 1945 osvobodila ruska Rdeča armada, zato so ta dan Združeni narodi leta 2005 izbrali za dan spomina na holokavst. 27. januar je postal dan, ki mednarodno skupnost opominja, da je bila posledica holokavsta poboj šestih milijonov oziroma tretjine takrat živečega judovskega prebivalstva skupaj s predstavniki številnih drugih manjšin, tako nazorskih kot ostalih.

Po Evropi obeležujejo dan spomina na žrtve holokavsta Češko predsedstvo Evropske unije je opozorilo, da bi morali morijo holokavsta razumeti kot stalno opozorilo.

"Holokavst, zaradi katerega je umrla tretjina Judov in nešteti člani ostalih manjšin, mora biti vedno opozorilo pred sovraštvom, rasizmom in predsodki," piše v sporočilu češkega predsedstva EU. Češko predsedstvo je še pozvalo vse države, naj se udeležijo spominskih slovesnosti ob 64. obletnici osvoboditve koncentracijskega taborišča Auschwitz in počastijo spomin na žrtve holokavsta.

Na Poljskem je dan minil v znamenju številnih prireditev Na Poljskem so dan spomina na žrtve obeležili z vrsto prireditev. V Auschwitzu so se slovesnosti pod naslovom Prisluhniti vsaki besedi začele s sveto mašo, s katero so se spomnili 1,5 milijona žrtev tega koncentracijskega taborišča. V Varšavi je med drugim potekala slovesnost ob spomeniku žrtvam upora v varšavskem getu.

Köhler: Nemčija bo skrbela da bo spomin na zločine vedno živ Dan spomina na holokavst so danes obeležili tudi v Nemčiji, čeprav je nemški Centralni judovski svet bojkotiral osrednjo slovesnost, ker na lanski slovesnosti ni nihče omenil preživelih holokavsta. Nemški predsednik Horst Köhler je obljubil, da bo Nemčija skrbela, da bo spomin na nacistične zločine in njihove žrtve vedno živ.

"Žalovanje za žrtvami in volja za spravo z judovskim ljudstvom ter nekdanjimi sovražniki nas vodijo h koreninam naše republike," je dejal Köhler v nagovoru v nemškem parlamentu.

V Sloveniji ta dan letos obeležujemo prvič Slovenska vlada je leta 2008 ta datum razglasila za nacionalni dan spomina na holokavst. V Sloveniji tako dan spomina na holokavst kot nacionalni spominski dan letos obeležujemo prvič.

Türk: Nikoli ne smemo pozabiti trpljenja žrtev Kot je v izvaji zapisal predsednik republike Danilo Türk, trpljenje milijonov Judov in številnih drugih, ki so bili žrtve nacističnega in fašističnega nasilja v uničevalnih taboriščih, ne sme biti in ne bo nikoli pozabljeno. Med žrtvami so bili tudi številni Slovenci. Njihovega trpljenja se z globokim spoštovanjem spominjamo te dni. Predsednik je v izjavi ob mednarodnem dnevu spomina na žrtve holokavsta spomnil, da bomo letos povsod po svetu obeležili 64 let od osvoboditve največjega koncentracijskega taborišča na jugu Poljske.

"Skupaj moramo preprečiti grozote v prihodnje" Po njegovih besedah je dan spomina na holokavst dan, ki nas spominja na grozote, ki so se dogajale v obdobju druge svetovne vojne. "Tudi v preteklih letih je svet doživel primere genocida, tudi tu, v Evropi, blizu nas. Naj nas 27. januar vsako leto spomni na našo skupno dolžnost, da preprečimo tovrstne grozote v prihodnje," poudarja predsednik republike.

Gantar: Nestrpnost in rasizem morata postati stvar preteklosti Mednarodni dan spomina na žrtve holokavsta so z minuto molka pred začetkom današnje seje počastili tudi v Državnem zboru. Ob tem je predsednik DZ Pavel Gantar povedal, da holokavst predstavlja enega od najtemnejših poglavij zgodovine človeštva, zato si moramo po njegovem vsi skupaj prizadevati, da nestrpnost in rasizem postanejo stvar preteklosti.

"Najbolj sramotna stvar evropske zgodovine" Predsednik DZ je v svojem govoru spomnil na koncentracijska taborišča, kjer so kot žrtve holokavsta umrli milijoni Judov, Romov, dušeno in telesno prizadetih ter političnih zapornikov. Tovrstna taborišča po njegovem sodijo med najbolj sramotne in boleče stvari v evropski zgodovini, zato jih, je opozoril, ne smemo nikoli pozabiti.

"Dan za obsodbo velike grozote" Dan spomina na holokavst po njegovem ni samo priložnost, da se spomnimo, ampak da tudi obsodimo "veliko grozoto tragedije holokavsta". Prav tako je po njegovem priložnost, da obsodimo negativno obravnavanje posameznika na podlagi rase, narodnosti, vere, spolne usmerjenosti, družbenega položaja ali političnega prepričanja. "Vse to namreč vodi v zločine nad človekovimi pravicami in teptanje temeljnih svoboščin," je dejal Gantar. Po njegovem morata nestrpnost in rasizem postati stvar preteklosti, vsi skupaj pa moramo vsak dan "potrjevati vero v človekove pravice, dostojanstvo in vrednote človekove osebnosti ter enakopravnost narodov".

Žrtve so bili tudi slovenski Judi Na ta dan se spominjamo vseh žrtev tega temnega obdobja človeške zgodovine: Romov, Sintov, duševno in telesno prizadetih, pripadnikov različnih verskih ločin, političnih zapornikov, Slovanov in med njimi tudi vseh Slovencev, ki so bili iz kakršnegakoli razloga internirani v nacistična koncentracijska taborišča, so v sporočilu za javnost zapisali na zunanjem ministrstvu.

Holokavst je zahteval tudi številne žrtve med slovenskimi Judi, še zlasti v Prekmurju, kjer jih je v predvojnem obdobju živelo največ. Skupno je bilo iz Slovenije v koncentracijska taborišča, kot so Ravensbrück, Auschwitz, Mauthausen, pa tudi posamezna delovna taborišča prepeljanih okrog 63.000 ljudi.

Spominjamo se tudi preživelih Dan spomina na holokavst pa ni le dan spomina na žrtve, temveč tudi na tiste, ki so holokavst preživeli. Šestdeset let po koncu holokavsta je zaradi odhajajočih generacij preživelih dolžnost mednarodne skupnosti, da prepreči izgubo zavesti o grozotah, storjenih med drugo svetovno vojno, vse večja.

"Potrebno je opominjati na holokavst" V tem kontekstu Slovenija po navedbah zunanjega ministrstva od leta 2007 dejavno sodeluje v projektni skupini, ki si prizadeva za mednarodno sodelovanje na področju izobraževanja, spominjanja in raziskovanja holokavsta, da bi ohranjali zavest o tem, da holokavst pomeni svarilo pred nevarnostjo sovraštva, nestrpnosti in predsodkov. "Ob pojavih raznih oblik diskriminacije, antisemitizma, rasizma in ksenofobije se danes zdi potreba po opominjanju še toliko večja," se še sporočili z MZZ.

"Dan spomina na holokavst naj bo opomin" Zveza združenj borcev je dan spomina na holokavst obeležila v nedeljo. Slavnostni govornik, predsednik državnega sveta Blaž Kavčič, je holokavst označil kot tragedijo nedolžnih, ohranjanje spomina nanj pa mora biti kot opomin posredovano prihodnjim generacijam.

"Dan spomina na holokavst za sodobni svet pomeni opomin k odgovornemu izbiranju političnih voditeljev in doslednemu spoštovanju osnovnih človekovih pravic. Želi biti tudi trenutek pietete in spomina na minule dogodke," pa so v svojem sporočilu ob dnevu spomina na holokavst zapisali v Slovenski škofovski konferenci.