SiolNET. Novice Slovenija
0,93

termometer

  • Messenger
  • Messenger

Medja: Nadzor v NLB je bil slab

0,93

termometer

Janko Medja
Foto: STA

Pred preiskovalno komisijo DZ, ki se osredotoča na dogajanje v NLB pred njeno sanacijo konec leta 2013, sta pričala Janko Medja in Božo Jašovič. Medja, ki je največjo slovensko banko vodil od jeseni 2012 do februarja 2016, je dejal, je dobil banko v finančno slabem stanju, to pa velja tudi za marsikateri nadzorno-upravljalski sistem.

Janko Medja je na mestu predsednika uprave največje banke v državi zamenjal Boža Jašoviča, ki je zaradi nesoglasij z državo glede prodaje Mercatorja odstopil s položaja decembra 2011. "Dobili smo razmeroma slab sistem upravljanja tveganj, nekatere politike smo pogrešali v celoti, nekaterih se ni spoštovalo," je dejal.

Povedal je, da so ugotavljanje vzrokov za pretekle izgube banke začeli konec leta 2012, na vprašanje predsednika komisije Anžeta Logarja (SDS), zakaj niso začeli že prej, pa je odvrnil, da ne ve. "Mi smo začeli konec leta 2012 na mojo lastno pobudo. To bi lahko naredila tudi prejšnja uprava," je dejal.

Primopredaja poslov z Jašovičem je bila po njegovih besedah opravljena korektno, čeprav hitro. "Predstavil mi je tekoče projekte, ne spomnim pa se kakšnega posebnega opozorila," je dejal.

"Tudi če je bil Korn Ferry petkrat dražji, je bil še vedno cenejši od površinskega kadrovanja"

Ko je Jašovič odstopil, je bil Medja predsednik nadzornega sveta NLB in novo vodstvo so iskali s kadrovsko agencijo Korn Ferry, kar je zaradi visokih stroškov pred leti dvignilo precej prahu. Medja je danes pojasnil, da je bila ta agencija izbrana, ker je ena od petih najboljših na tem področju. "Tudi če je bil Korn Ferry petkrat dražji od drugih kadrovskih agencij, je bil še vedno cenejši od površinskega kadrovanja v preteklih 15 letih," je dodal.

Logar je opozoril tudi na stroške, ki jih je imela banka s podjetjem v lasti nekdanjega predsednika Komisije za preprečevanje korupcije Draga Kosa, ki je za NLB forenzično pregledovala posojilne mape. "Domnevam, da se je NLB to izplačalo," je dejal Medja, a dodal, da ekonomske računice ne more dati nihče, saj je bilo treba te posle raziskati, sami pa za to niso imeli dovolj kadra.

Nekdo je želel nakazati 500 milijonov evrov

V zvezi s primerom pranja denarja v letih 2009 in 2010, razkritim pred kratkim, je Logarja zanimalo, ali bi ga Medja zaznal, če bi se to dogajalo v obdobju njegovega mandata. "Tega primera ne poznam, a če bi šlo za eno milijardo evrov, upam, da bi me kdo opozoril," je odgovoril. Se je pa spomnil, da je v obdobju njegovega mandata nekdo želel nakazati 500 milijonov evrov. "To je prišlo do mene in rekli smo mu, naj najprej dokaže izvor," je dejal.

Medja je pred leti že pričal pred parlamentarno komisijo, ki je pod vodstvom Pogačnika ugotavljala, kdo je kriv za potrebo po sanaciji bank z denarjem davkoplačevalcev. Prav tako je dejal, da je delno za slaba posojila kriva svetovna kriza, a da so k luknji v bankah pripomogle tudi prevare. Takrat je menil, da večina slabih posojil v NLB izvira iz obdobja pred letom 2006 ter iz leta 2007, nekaj pa tudi iz leta 2008.

Jašovič znova o vidiku NLB za prodajo delnic Mercatorja

Jašovič, ki je NLB vodil od jeseni 2009 do konca leta 2011, je znova osvetlil dogodke ob takratni načrtovani prodaji delnic Mercatorja, ki se ni zgodila, zato je odstopil s tega položaja. Če bi se prodaja zgodila takrat, bi bilo to za banko veliko bolje, je menil.

Na vprašanje predsednika komisije Logarja, ali je politika poskušala vplivati na odločitve banke o prodaji delnic Mercatorja, je Božo Jašovič odgovoril: "Vem, kdo je poskušal neposredno vplivati, zato sem tudi odstopil, ker sem razumel, da nimam več podpore pri ključnem lastniku banke. Pritiske so po njegovih besedah občutili tudi prek medijev, ki so navajali, da banka nepremišljeno prodaja delnice Mercatorja." Na vprašanje predsednika komisije Logarja, ali je politika poskušala vplivati na odločitve banke o prodaji delnic Mercatorja, je Božo Jašovič odgovoril: "Vem, kdo je poskušal neposredno vplivati, zato sem tudi odstopil, ker sem razumel, da nimam več podpore pri ključnem lastniku banke. Pritiske so po njegovih besedah občutili tudi prek medijev, ki so navajali, da banka nepremišljeno prodaja delnice Mercatorja." Foto: STA

Kot je spomnil, je uprava NLB takrat prodajo delnic Mercatorja potrdila, a je nadzorni svet banke odločitev o tem preložil. Nanj je tedanja Agencija RS za upravljanje kapitalskih naložb države (AUKN) naslovila dopis z mnenjema finančnega in kmetijskega ministra, zakaj se to ne sme zgoditi. A AUKN svojih stališč ni podkrepil z analizami, je dodal.

"Prodaja je bila v kratkoročnem in dolgoročnem interesu banke, ki bi s tem denarjem lahko financirala sanacijo drugih družb ali odplačala posojila do tujih bank," je navedel. Takšno stališče je uprava NLB oblikovala na podlagi analize, ki jo je opravil finančni svetovalec bank pri prodaji večinskega deleža Mercatorja, družba ING, in iz katere je bilo razvidno, da je bil Mercator takrat daleč bolj zadolžen kot Agrokor.

Ko se je nato čez nekaj let prodaja resnično odvila, pa je bil položaj obrnjen, poleg tega pa Agrokor prevzema ni financiral s kapitalom, kot je bilo predvideno ob prvi prodaji, temveč se je zanj zadolžil, je povzel.

Komentarji

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

Delite na:
Delite na: Facebook Twitter Viber Pinterest Messenger E-mail Linkedin