Torek, 9. 10. 2018, 14.30
5 let, 6 mesecev
Medicinskih sester še vedno toliko kot pred leti. A kam odhajajo?
Zakaj medicinske sestre odhajajo iz slovenskih bolnišnic
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
3,95
8
Največja težava odhodov medicinskih sester je na oddelkih intenzivne nege, kjer je delo najbolj zahtevno.
Po kliničnih centrih v Ljubljani in Mariboru so na težave s pomanjkanjem medicinskih sester opozorili tudi v Splošni bolnišnici Nova Gorica, kjer so morali predstaviti 30 nenujnih operacij. A po navedbah predsednika strokovnega združenja izvajalcev zdravstvene in babiške nege Slovenije Klemena Markeša je sester še vedno toliko kot pred leti, a jih na težja delovna mesta težko privabijo.
"Ta problematika je pri nas prisotna že deset let in več. Na to, kaj se bo zgodilo, je naše združenje opozarjalo že dlje časa," komentira Markeš.
Privabijo jih referenčne ambulante, lokalni urgentni centri
Težave se pojavljajo predvsem, ker sestre zapuščajo težja delovna mesta in odhajajo na nova, lažja delovna mesta, ki se odpirajo v referenčnih ambulantah in urgentnih centrih, ki so manj stresna, a približno enako finančno ovrednotena.
Poleg tega se številnim zdaj ni treba več vsakodnevno voziti v Ljubljano: "Prej so se vsak dan vozile iz Brežic ali Novega mesta, zdaj so odšle v službe v te urgentne centre, ki so se odprli v njihovem lokalnem okolju."
Medicinske sestre odhajajo tudi na delo v tujino, najpogosteje v Avstrijo in Nemčijo, v zadnjih dveh letih je Zbornica zdravstvene in babiške nege Slovenije – Zveza strokovnih društev medicinskih sester izdala potrdilo o dobrem imenu za 420 svojih članov.
Po Markeševih navedbah se sestre zaposlujejo tudi v drugih panogah, omenja gostinstvo, turizem in trgovino.
Najbolj pereče na oddelkih intenzivne nege
Problem je najbolj pereč na oddelkih intenzivne nege, kjer kadra ne morejo nadomestiti s kadrom brez izkušenj, saj ta delovna mesta nujno potrebujejo uvajanje, opozarja Markeš.
Kot ocenjuje Markeš, v Sloveniji trenutno primanjkuje okoli 20 odstotkov medicinskih sester. Za točen podatek smo se obrnili na ministrstvo za zdravje, ki ga slab mesec vodi Samo Fakin, a odgovora še nismo prejeli.
Samo iz UKC Ljubljana je letos odšlo 127 medicinskih sester, od tega se jih je 13 upokojilo. V tem letu so objavili že več kot 600 razpisov, a sester še vedno primanjkuje, zaradi česar so bili, kot smo poročali, primorani zapreti oddelek s petimi posteljami, sestre pa poročajo o preobremenjenosti in izgorelosti.
O težavah zdaj poročajo iz šempetrske bolnišnice, ki jo je od leta 2013 zapustilo 142 medicinskih sester in tehnikov. Po ocenah jih trenutno manjka 35, od tega bi jih 25 takoj zaposlili za nedoločen čas, preostale za določen. A ker sester ni, so morali odpovedati že 30 operacij.
Težave imajo tudi drugje, v UKC Maribor je po navedbah medijev situacija še bolj kritična kot v Ljubljani. Tam bi potrebovali 30 odstotkov oziroma okoli 400 medicinskih sester več.
"Ta problematika je pri nas prisotna že deset let in več. Na to, kaj se bo zgodilo, je naše združenje opozarjalo že dlje časa," komentira Klemen Markeš.
Zujf in slab menedžment
Da zavodi zaradi pomanjkanja medicinskih sester zapirajo oddelke in odpovedujejo operacije, je znamenje, da je situacija resnično alarmantna. Do tega je po mnenju Markeša privedlo več dejavnikov:
- slab menedžment zavodov, ki ni dobro načrtoval kadrovanja, izvajal štipendiranja ipd.,
- določba, da srednje medicinske sestre niso dovolj kvalificirane za določena delovna mesta,
- Zakon za uravnoteženje javnih financ (Zujf), ki je preprečeval nadomeščanje bolniških odsotnosti in upokojevanja.
Začetne plače med 670 in 1.060 evri
S kadrom iz tujine si bistveno ne morejo pomagati, predvsem zaradi uredbe o znanju jezika. Sicer pa po navedbah Markeša niti kolegic iz Hrvaške ne morejo pridobiti: "Kolikor imam informacij, so jih v Izoli že vabili, a so se samo lepo zahvalile."
Finančne razmere v Sloveniji namreč niso zanimive. Po katalogu delovnih mest v javni upravi se začetne plače srednjih medicinskih sester gibajo med 675 in 783 evri neto (od 967 do 1.129 evrov bruto) brez dodatkov, diplomiranih pa od 899 do 1.062 (od 1.320 do 1.607 evrov bruto), pri čemer lahko napredujejo za dodatnih deset razredov.
Oglasi za delo v Avstriji medtem slovenske kadre vabijo z minimalno plačo 2.050 evrov bruto za medicinsko sestro oziroma tehnika in 2.250 evrov bruto za diplomirano medicinsko sestro, določeno s kolektivno pogodbo.
Predsednik združenja opozarja, da bodo plače vsekakor morale postati bolj privlačne, če bodo želeli osebje prepričati, da bo vztrajalo pri svojem poklicu. Prepričan je tudi, da bi pomanjkanje kadra lahko nadomestili z notranjimi rezervami: "Škoda je, da neka sestra postane koordinator odpustov. Sama s tem dobi višjo plačo, a zavod izgubi eno sestro."
8