Medicinska hipnoza je lahko uspešna, ni pa magična metoda zdravljenja

Neuradni register dejavnih terapevtov medicinske hipnoze ponuja Društvo za medicinsko hipnozo Slovenije, ki si prizadeva za ureditev razmer na tem področju. Na ministrstvo za zdravje so že vložili vlogo za njeno uvrstitev med zdravstvene metode, podobno kot je to urejeno v večini evropskih držav in ZDA.

"Seveda je treba razumeti, da je namen uporabe tisti, ki jo v te okvire potencialno uvršča. Psihoterapija, pri kateri se hipnoza uporablja za pospeševanje uvidov in tako celega procesa, seveda ne spada na področje zdravstva. Prav tako težko govorimo o zdravljenju, če se metoda uporablja zgolj za izboljšanje uspešnosti, na primer zmanjševanja treme pred izpiti, torej pri sicer zdravih odzivih na povečane obremenitve, izzive," pojasni sogovornik dr. Roman Paškulin, terapevt medicinske hipnoze.

Trenutno torej uporabe te metode pri nas nihče ne nadzira?

To metodo lahko po kodeksu etike Društva za medicinsko hipnozo Slovenije, usklajenem s kodeksom Evropskega združenja za hipnozo, uporabljajo zdravniki in psihologi ter drugo medicinsko osebje, vendar je to pod nadzorom zdravnika.

dr. Roman Paškulin Foto: Osebni arhiv

Izjemoma smo na izobraževanje sprejeli tudi filozofa in socialnega delavca. Žal pa ima diploma za zdaj status certifikata, ne licence, saj društvo nima javnih pooblastil. To pomeni, da se izostanek listine ne sankcionira. Odločitev je torej prepuščena uporabniku, ki pa se še vedno lahko odloča na podlagi izobrazbe terapevta medicinske hipnoze.

Kaj je pravzaprav medicinska hipnoza, zakaj ne zgolj hipnoza?

Hipnotski trans je stanje zavesti, kjer se lahko pospešeno izvaja korekcija na psihološkem ali telesnem področju. Hipnoza je tako metoda, orodje in o medicinski hipnozi govorimo, kadar se ta uporablja v skladu z zdravstveno oziroma psihološko doktrino.

Pri hipnozi obstajata tudi psihosocialni in celo duhovni vidik, ki se z zdravstvenim, čeprav ne v ožjem pomenu besede, do neke mere prekrivata. To je posebej očitno na področju socialnih bolezni, kot so zasvojenosti, kjer je celosten pristop z različnih področij pogoj za uspeh terapije.

Za katere ljudi je zlasti primerna oziroma kje je najbolj uspešna?

Učinkovita je zlasti tam, kjer so stiske posledica neskladnosti med telesom, osebnostjo in okoljem. Torej bivanjske stiske, ki se kažejo kot osebnostne motnje, nevroze, tesnobe, depresije, zasvojenosti, kakor tudi psihosomatskih manifestacijah, kjer se nemirna podzavest izraža kot telesna motnja.

Zelo uspešna je na čustvenem področju, uporablja pa se tudi za terapijo bolečine, zlasti kronične, lahko pa tudi za anestezijo pri manjših posegih v zobozdravstvu ali porodništvu.

Njena uspešnost je tudi zelo individualna. Pomembno je, da imamo realna pričakovanja in hipnozi ne pripisujemo magičnosti, saj sta tudi pri tej metodi potrebna trud in osebna angažiranost. Na rezultat vpliva tudi talentiranost uporabnika, torej sposobnost predstavljanja, domišljije, čustvene pristnosti in motiviranosti. Če nekdo ne želi biti hipnotiziran, je malo verjetno, da bo vstop v trans uspel. O hipnozi obstaja mnogo zmot, na primer da gre za stanje popolne podrejenosti in samodejne poslušnosti. Gre za posledice filmske industrije, ki uganja norčije, da bi ugajala občinstvu.

Torej obstajajo ljudje, ki so za hipnozo sprejemljivi, in najverjetneje tudi takšni, ki jim lahko pomagate omejeno. Ali obstajajo kakšne osebnostne značilnosti, ki pomoč hipnoze zelo omejujejo ali celo onemogočajo?

Predvsem pretirana potreba po (samo)nadzoru. Ta je pogosto posledica negativnih izkušenj v ranem otroštvu, ko naj bi za nas poskrbeli drugi, pa niso. Taki ljudje so večinoma perfekcionisti, prestrogi do sebe in ta motnja je zelo pogosta. Terapija traja nekoliko dlje, a so učinki, ko so enkrat doseženi, resnično vidni in osvobajajoči.

Za katere ljudi ta metoda ni primerna?

Načeloma ni omejitev, previdnost je potrebna pri psihozah. Tudi tu lahko pomaga pri zmanjševanju neželenih simptomov, a je treba paziti na krhkost realnosti pri teh ljudeh. O zdravljenju psihoze s hipnozo sicer obstaja nekaj literature, a je najbolje, da se s tem ukvarja psihiater.

S hipnozo dosežemo stanje, v katerem je človek zelo sproščen in odprt ter tako pripravljen na sugestije. Ali je to ključ do zdravljenja?

Da. Tako telo kot podzavest imata veliko sposobnost samozdravljenja, ki pa je pogosto ovirana. Z odstranjevanjem teh ovir lahko sprostimo te mehanizme. Poleg tega lahko ciljano vplivamo na motnje in jih korigiramo.

Sugestije so tako lahko naravnane zgolj na odpravo ali vsaj zmanjševanje simptomov, lahko pa se spopademo tudi z vzroki težav. To je nekoliko bolj zahtevno in dolgotrajno, je pa uspeh potem trajnejši, saj uporabniku posreduje tudi razumevanje izvora in dinamike težav ter omogoča izogibanje dejavnikom tveganja za zdrs v stare vzorce.

Kaj vse še lahko z njo, poleg zdravljenja, opravljamo?

Hipnoza se lahko uporablja tudi za izboljšanje psiholoških funkcij, na primer izražanje talenta, obuditev navdiha, povečevanje motiviranosti, izboljšanje spomina in sposobnosti koncentracije ali dviga razpoloženja. Pomaga torej pri dvigu splošne življenjske uspešnosti.

Lahko pa se jo tudi zlorablja za manipulacije, na primer pri pospeševanju prodaje oziroma marketingu, čeprav je največja nevarnost teh, da se jih, kadar smo jim izpostavljeni, ne zavedamo. Zato je tudi pomembno, da premislimo, komu se zaupamo.

Kakšni so še dejavniki tveganja pri uporabi te metode?

Kadar zavestno privolimo v hipnozo, ohranimo del nadzora in so tveganja za zlorabo minimalna. Zmotno je namreč prepričanje, da je hipnotski trans spanje ali celo nezavest in da človek pod sugestijo lahko stori zanj moralno nesprejemljiva dejanja.

Resnejše pa je tveganje, da se od hipnoze pričakuje nemogoče stvari, na primer hitre ozdravitve resnih obolenj, na katere seveda lahko vpliva, a le ob povezovalnem pristopu z drugimi metodami zdravljenja.