Med Slovenci je najbolj razširjena droga marihuana

Tako med drugim kaže največja slovenska raziskava o uporabi tobaka, alkohola in drugih drog med prebivalci Slovenije, ki jo je v letih 2011 in 2012 izvedel Inštitut za varovanje zdravja RS (IVZ). V raziskavi je sodelovalo več kot sedem tisoč ljudi, starih od 15 do 64 let.

Romana Štokelj, ki je na današnji novinarski konferenci predstavila ugotovitve omenjene raziskave, je tudi opozorila na pojav jemanja več drog hkrati, kar naj bi bilo posebej značilno za mlajše odrasle. "Več drog hkrati ob eni priložnosti je uporabilo kar 6,4 odstotka ljudi." Ob tem je poudarila, da je to lahko znak za že uveljavljene vzorce uporabe več različnih drog, ki je zelo pogosto povezana tudi s čezmernim pitjem alkohola. Ta je namreč največkrat prva vstopna točka do drugih drog. Čeprav je marihuana razširjena droga med Slovenci, nasprotujejo dovoljeni uporabi

Sicer pa je primerjava z EU-jem pokazala, da je razširjenost uporabe marihuane in drugih prepovedanih drog kadarkoli v življenju v Sloveniji nižja od evropskega povprečja. "Marihuano v večji meri uporabljajo moški kot ženske, poleg tega je uporaba razširjena zlasti med mlajšimi odraslimi. In čeprav je marihuana najbolj razširjena droga v Sloveniji, pa več kot dve tretjini ljudi nasprotuje temu, da bi bila uporaba te droge dovoljena," je še povedala Štokljeva.

Kot je izpostavil Milan Krek z IVZ-ja, podatki, zbrani s pomočjo vprašalnika Evidenca obravnave uživalcev drog, kažejo, da je bilo lani v 17 Centrih za preprečevanje in zdravljenje odvisnosti od prepovedanih drog in Centru za zdravljenje odvisnih od prepovedanih drog Psihiatrične klinike v Ljubljani zabeleženih okoli tri tisoč ljudi, od katerih jih je bilo 2.500 vključenih v neprekinjeno vzdrževalno zdravljenje, preostali pa so bili prvič ali ponovno vključeni v program zdravljenja. Njihova povprečna starost je bila 30,58 leta, v 78 odstotkih pa je šlo za moške uporabnike. Največkrat so pomoč poiskali zaradi heroina, vendar pa se po Krekovih besedah v primerjavi s prejšnjimi leti beleži njihov upad in porast deleža tistih, ki iščejo pomoč zaradi težav z uporabo kanabisa.

Za reševanje problematike lani namenjenih deset milijonov evrov

Kot je še dejal Krek, je večina programov na področju drog še vedno financirana prek državnega proračuna in Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije. Za reševanje omenjene problematike je bilo lani tako namenjenih dobrih deset milijonov evrov, za ta denar pa je bilo obravnavanih okoli deset tisoč ljudi. "Način in vrsta uporabe posamezne droge se je spremenila, vedno večji delež uporabnikov drog išče pomoč v programih pomoči zaradi težav, povezanih z uživanjem marihuane, upada pa uporaba heroina. Zato je treba ustrezno prilagoditi programe pomoči, zagotoviti dodatna sredstva za te programe ter druge pristope v sistemu obravnave uživalcev drog in ustrezno usposobiti kadre," je opozoril Krek.

Rezultati raziskave o uporabnikih drog iz programov zmanjševanja škode, ki se po definiciji uvrščajo med problematične uporabnike drog, kažejo, da se je lani bistveno povečala uporaba vseh drog, razen heroina, kar je po besedah Ines Kvaternik z Zavoda za zdravstveno varstvo Koper posledica njegove slabše dostopnosti in kakovosti. Sicer pa je med uporabniki programov zmanjševanja škode po uporabi na prvem mestu konoplja, sledijo pa heroin, kokain in sintetične droge. Zelo je porasla tudi uporaba alkohola.

Po Krekovih besedah je slabša dostopnost in kakovost heroina na trgu zaradi vojne v Afganistanu oziroma prizadevanja mednarodnih in afganistanskih sil v boju proti prepovedanim drogam. Afganistan je namreč med drugim tudi največji proizvajalec heroina.