Maščevanje narave za posek platan in topolov

Zadnje dni razburja Sobočane še bolj pa vodstvo občine raziskava, ki uvršča njihovo mesto po različnih kazalcih (odločilna je razlika med prihodki in odhodki občanov) med najbolj neugodna mesta za bivanje. Pa to ni edini skrb zbujajoč kazalec. Po številu dni preseganja 24-urne mejne vrednosti prašnih delcev PM10 v letu 2011(po podatkih Agencije RS za okolje) je Murska Sobota na tretjem mestu v Sloveniji. Povprečje dni s preseženimi mejnimi vrednostmi je nekje 35, manj jih imajo na primer v Novi Gorici, Kopru in Kočevski Reki, največ pa v Zagorju (75), Žerjavu (75), Murski Soboti (73), Celju (71), Novem mestu (70), Trbovljah (67), Mariboru (65), Ljubljani (63), Hrastniku (62) in Kranju (55). Za Mursko Soboto je izjemno skrb zbujajoče povečanje števila teh dni, saj je samodejna merilna postaja v Rakičanu v letu 2009 do konca junija izmerila 22 dni s preseženo mejno vrednostjo prašnih delcev v zraku, lani pa jih je bilo že 73.

Težava tudi, ker dežja že ni bilo od novembra Res je, da sta v tem panonskem mestu čistost zraka in počutje ljudi precej odvisna od vremena - več je dežja in vetra, manj je onesnaženosti zraka s prašnimi delci, bolezni in slabega počutja. In vreme se spreminja, saj je vse manj padavin in spomladanskih ter jesenskih vetrov, vse pogostejša pa so kratkotrajna in močna neurja z močnimi orkanskimi vetrovi. Največja koncentracija prašnih delcev je v času jesenskih in zimskih toplotnih inverzij, ko megla vztraja tudi več tednov, v njej pa se kopičijo izpušni plini in prašni delci. Tudi to zimo je bilo podobno, saj v Pomurju ni bilo dežja vse od novembra, imeli pa smo kar veliko meglenih dni. Vse to vpliva na povečanje števila bolezni dihal, še posebej zato, ker v Murski Soboti ni uvedenega pravočasnega opozarjanja prebivalcev na presežene mejne vrednosti prašnih delcev, kot imajo to denimo urejeno v Zagorju, Trbovljah, Hrastniku in Ljubljani.

Zmanjšanje emisij že nekaj let zahteva od Slovenije tudi Evropska komisija (Direktiva 2008/50/ES), ki nalaga sprejetje programa ukrepov, toda nihče potem ne bo preverjal, kako je z izvajanjem sprejetih operativnih programov, kar je nerazumljivo glede na to, da so podatki čedalje bolj skrb zbujajoči.

Zasmehovani predlogi za izboljšanje zraka Po podatkih Agencije RS za okolje (ARSO) so najpogostejši onesnaževalci individualna kurišča, industrija in promet. Toda, če so dejavniki za onesnaženje v zasavskih mestih znani in razumljivi, je v osrednjih slovenskih medijih ostalo nepojasnjeno, zakaj ima toliko dni s preseženo vrednostjo onesnaženosti tudi Murska Sobota. Nima termoelektrarne in ne težke industrije, v zadnjem desetletju pa je bilo vgrajenih tudi veliko kurišč na plin in olje. Pa vendar ta zgodba v Murski Soboti ni nova. Stojan Habjanič se spominja: "Ko sem bil pred dvajsetimi leti nekaj časa zaposlen na takratni veliki občini Murska Sobota, smo na mojo pobudo začeli pripravljati dva projekta za izboljšanje okolja, eden je bil povezan z varovanjem izvirov pitne vode v Krogu in Črnskih mejah, drugi pa z izboljšanjem stanja zraka v mestu Murska Sobota. Takrat še ni bilo plina, vsi so kurili z oljem, drvmi in premogom, povečevati se je začel tudi promet. Stanje zraka je bilo slabo v večini slovenskih mest, v Ljubljani, Mariboru in Celju, in vedel sem, da so tam začeli načrtno delati za izboljšanje zraka. Tako sem pripravil tudi seznam ukrepov za izboljšavo zraka, predvsem je šlo za spremembe načina ogrevanja, spremembo kurišč in energentov, izobraževanje ljudi, ozelenitve prostora … pa je bilo vse to zasmehovano. Nekateri predstavniki ljudstva v takratnem občinskem izvršnem svetu so se iz tega smejali. Po dvajsetih letih je očitno že vsem jasno, da smo tu zamočili, zaostali, to pa nam nenehno dokazujejo s številkami in tudi drugod, na primer v Mariboru, kjer se je zrak v tem času zelo popravil."

Izolirati hiše, zamenjati kurišča in zmanjšati promet Še vedno je onesnaženje zraka v Murski Soboti največje zaradi načina ogrevanja (kar 75 odstotkov), do 25 odstotkov pa ga povzroča promet. Iz kemijskih analiz drobnih delcev je razvidno, da je v njih največ žveplovega dioksida, ogljikovega monoksida, ogljikovega dioksida, dušikovih oksidov - vse to pa izvira iz ogljikovodikov, kot sta kurilno olje in premog. Premoga je v Murski Soboti danes sicer precej manj kot v osemdesetih letih, več kot 50 odstotkov kurišč pa je še vedno na kurilno olje in okrog 10 odstotkov na drva, preostalo pa predstavljajo kurišča na plin in gretje z elektriko. Ker je merilna postaja v Rakičanu, imajo velik vpliv na izmerjene vrednosti kurišča v Rakičanu.

Dokončanje pomurske avtoceste torej k izboljšanju razmer ni pripomoglo, saj problem ostaja v dnevnih migracijah v mesto in še vedno nedokončanih obvoznicah. Pravzaprav bi morali v mestu poskrbeti za čim manj zastojev, kajti največ prašnih delcev v prometu nastaja zaradi zaviranja oziroma z obrusi gum in zavor, čakanjem v koloni in v križiščih, dobrodošla pa je uvedba javnega mestnega prevoza. Med energenti je plin med boljšimi, zaradi dotrajanih kurišč v Murski Soboti in okolici, ki so stara trideset ali več let ter z zelo slabim izkoristkom (od 55- do 70-odstotnim), pa bi bilo smiselno občanom ponuditi tudi subvencijo za zamenjavo neprimernih kurišč.

Potrebnih več zelenih površin Mesto bi potrebovalo tudi več zelenih površin (ne zgolj okrasnih), toda v zadnjih letih smo bili v Murski Soboti priča posekom velikih platan v središču mesta in drevoreda topolov proti Rakičanu. Pri čiščenju zraka namreč zelo pomagajo drevesa pravih oblik in drevesnih mas. "Drevo višine 25 metrov s krošnjo, široko okrog 15 metrov, ima kar 1600 kvadratnih metrov listnatih površin – filtrira zrak, zmanjšuje meglo in osončenost. V ulici z drevoredom s pravimi drevesi je trikrat manj prašnih delcev kot v ulici brez dreves. Tudi ob avtocesti in vpadnicah bi morali biti obvezno pasovi zelenja," je prepričan Habjanič, ki tudi meni, da Murska Sobota nima ustreznega strokovnjaka za zasajevanja dreves v mestu, ki bi prečiščevala zraka.