Ljubljanski prehodi za pešce po varnosti na 12. mestu

Raziskavo EuroTesti so predstavili na Avto moto zvezi Slovenije. Vodja projektov AMZS Andrej Brglez je ob tem pozval ministrstvo za promet k upoštevanju rezultatov te raziskave in njihovega dela nasploh. Letos umrlo že 35 pešcev Sekretar komisije za vzgojo in varnost Robert Štaba je na današnji predstavitvi izsledkov EuroTesta uvodoma poudaril, da je bila Slovenija v letu 2007 po oceni nevladnih organizacij na predzadnjem mestu v Evropski uniji po varnosti v cestnem prometu. Na slovenskih cestah je po beseda Štabe letos do 20. novembra umrlo 35 pešcev, kar je 18 odstotkov vseh umrlih v prometnih nesrečah, kar je po njegovo že zaskrbljujoče.

Pregledali 215 prehodov za pešce

V nadaljevanju je predstavnik AMZS v konzorciju EuroTest Franc Kmetič podrobneje predstavil izsledke raziskave. Kot je pojasnil, je bilo v okviru testa pregledanih 215 prehodov za pešce v Ljubljani, Amsterdamu, Barceloni, Rimu, Berlinu, Bruslju, Kopengahnu, Helsinkih, Londonu, Madridu, Münchnu, Oslu, Parizu, Rimu, Stockholmu, Dunaju, Zagrebu in Zürichu.

Kriteriji so bili zasnova, vidnost in dostopnost V vsakemu mestu je bilo v določenem, in sicer približno enako velikem okolju v središču mesta, pregledanih in ocenjenih najmanj 12 prehodov za pešce, pri čemer so bili upoštevani kriteriji zasnove prehoda, vidnosti podnevi in ponoči ter kriterij dostopnosti, je povedal. Oceno v vseh mestih so opravili strokovnjaki italijanskega avtomobilskega kluba ACI ob pomoči predstavnikov nacionalnih avtomobilskih klubov - v Ljubljani tako Avto-moto zveze Slovenije.

28 prehodov dobilo slabo oceno Od pregledanih in ocenjenih 215 prehodov za pešce je 28 prehodov dobilo slabo oceno, 69 prehodov je dobilo oceno zadovoljivo. 118 prehodov je dobilo pozitivno oceno, med njimi dva prehoda najvišjo oceno zelo dobro.

Prehodi, ki so jih pregledali v Ljubljani: V Ljubljani so pregledali prehode za pešce med Dunajsko in Resljevo cesto ter med železniško postajo in Tromostovjem. Ugotovili so, da je med 12 prehodi šest prehodov dobilo oceno dobro, šest pa zadovoljivo, kar ljubljanske prehode po varnosti uvršča na 12. mesto. Sicer pa imajo po besedah Kmetiča najvarnejše prehode v Londonu, Oslu in Kopenhagnu, najmanj varne pa v Bruslju, Rimu in Münchnu.

"Na AMZS se praviloma zgrne plaz očitkov" Vodja projektov AMZS Andrej Brglez je v nadaljevanju opozoril, da se po objavi rezultatov primerjalnih testov z različnih področij prometne varnosti "na AMZS praviloma zgrne plaz očitkov in to s strani tistih, ki bi morali take rezultate najbolj ceniti".

"Zatečejo se v negacijo" "Če se tisti, ki se jih posamezni test in preskus dotakne, po objavi slabih rezultatov zateče v negacijo in v iskanje načinov za razvrednotenje opravljenega primerjalnega dela, je to, vsaj po našem trdnem prepričanju, nezrelo in predvsem neproduktivno," je prepričan Brglez. Po njegovih besedah posamezni uradniki na ministrstvu za promet ne priznavajo prispevka AMZS pri zagotavljanju višje ravni varnosti na slovenskih cestah.

"Naša dolžnost je, da opozarjamo" Kot je poudaril, AMZS zastopa interes voznic in voznikov na vseh področjih mobilnosti. "Zato je seveda naša dolžnost, da opozarjamo tiste, ki so v posesti moči kreiranja prometne varnosti in mobilnosti, da kdaj kaj naredijo tudi slabo ali celo narobe," je dejal.

Na plakatu "Skupaj za večjo varnost" otrok sedi narobe Ob tem je opozoril na napako pri projektu "Skupaj za večjo varnost". V okviru te akcije so bili po šolah, vrtcih, občinah, občinskih svetih za preventivo in vzgojo v cestnem prometu, pa tudi na t.i. jumbo plakatih po njegovih besedah razobešeni plakati z napačnim sporočilom. Na plakatu namreč otrok sedi na sredini zadnjih sedežev, ne sedi v otroškem varnostnem sedežu in tudi pripet ni, je pojasnil Brglez.

"Želimo se nekaj naučiti" Robert Štaba je ob koncu še poudaril, da so na Nizozemskem podoben test, ki se je nanašal na prometno infrastrukturo, uvrstili v svoj nacionalni program varnosti v cestnem prometu. "Naša želja je, da se iz teh testov nekaj naučimo," je povedal. Odgovorni bi po njegovo takšne raziskave morali upoštevati, da bi s to metodologijo "skušali zviševati raven prometne varnosti".