Ljubljančan naj bi posnel poskus kraje kolesa, ali in kdo lahko ukrepa?

Posnetek, ki ga je objavil uporabnik družbenega omrežja Facebook, prikazuje, kako sredi belega dne na obljudeni lokaciji ob Slovenski cesti v Ljubljani moški, po naši oceni star med 30 in 40 leti, odstranjuje sedež s kolesa, ki je s ključavnico priklenjen na drevo. Ko se mu snemalec približa, spusti sedež kolesa in reče: "Daj, ne moreš snemati." 

Na odgovor snemalca, da on pa ne more krasti, odvrne z grožnjo, da ga bo tožil. Snemalec mu odvrne, da bo poklical policijo in ga vpraša, ali krade kolo. "Ne kradem, samo pogledal sem, čigava je ključavnica," odgovori moški ter po nekaj izrečenih kletvicah odkoraka stran.

Kot zanimivost, vse to se dogaja le lučaj stran od sedeža notranjega ministrstva, ki ga stalno varuje tudi policist.

Poskus tatvine ni kaznivo dejanje

"Za zdaj nimamo podatka, da bi bilo dejanje na posnetku naznanjeno policiji," na vprašanje, ali so s posnetkom seznanjeni, odgovarja Nataša Pučko z ljubljanske policijske uprave. Kot pravi, zdaj seveda posnetek imajo in ga bodo obravnavali. 

Če bi snemalec dogodek prijavil, pa bi policija le težko ukrepala. Poskus tatvine (storilec je kolo na koncu pustil) namreč ni kaznivo dejanje, saj je za tatvino zagrožena kazen treh let zapora, poskus pa je kazniv le za kazniva dejanja, za katera se sme po zakonu izreči tri leta zapora ali več. Če bi tatvino storilec dejansko izvedel, pa bi se moral policiji za pregon javiti tudi oškodovanec, torej lastnik kolesa. Brez oškodovanca namreč ni kaznivega dejanja. 

Neuradni sogovornik iz policijskih vrst pravi, da bi bilo v tem primeru najbolje, da bi snemalec, ko je opazil storilca, takoj poklical policijo, ki bi morda lahko storilca dejansko ujela pri kaznivem dejanju tatvine.

Ukradena kolesa so različnih cenovnih vrednosti oziroma razredov. Tudi kraji, kjer so tatvine izvršene, so raznoliki - od kolesarnic, hodnikov, kleti do vozil -, pravijo na policiji. Foto: Thinkstock

Posnetek raje na policijo, nato na splet

Policija o objavi posnetkov na spletu: "Z operativnega vidika je bolje, da si posnetke najprej ogleda policija in poskuša identificirati storilca, saj lahko storilec na spletu prepozna sam sebe in se tako znebi ukradenega kolesa ter uniči morebitne druge materialne dokaze." Foto: Bor Slana Na vprašanje, ali je v splošnem posnetek, ki kaže na sum kaznivega dejanja, lahko uporabljen kot dokaz, je Nataša Pučko odgovorila, da so posnetki tatvin policiji vsekakor v pomoč in lahko v nadaljevanju tudi služijo kot obremenilni dokaz zoper osumljenca.

"Je pa z operativnega vidika bolje, da si posnetke najprej ogleda policija in poskuša identificirati storilca, saj lahko storilec na spletu prepozna sam sebe in se tako znebi ukradenega kolesa ter uniči morebitne druge materialne dokaze, pomembne za kazenski postopek," pravi.

Objava fotografij na spletu je lahko smotrna kasneje, pravi, če policiji ne uspe identificirati storilca.

Nizek delež preiskanih kraj

V prvem letošnjem polletju je ljubljanska policijska uprava, kjer je kraj koles tradicionalno največ, prejela 533 prijav kraj, kar je malo več kot v enakem odbobju lani, ko je bilo prijav 497. Preiskanost je bila v lanskem prvem polletju tri-, letos pa je 3,4-odstotna.

V številkah to pomeni, da je policija storilca odkrila v 18 od 533 primerov, pri čemer pa je treba poudariti, da preiskave v teh dokaj svežih primerih še tečejo, zato je možnost, da se odstotek še poveča.

"Število kaznivih dejanj je nekako sorazmerno z razširjenostjo uporabe koles (z namenom rekreacije ali zaradi parkirne stiske v mestnih središčih). Zgostitev kaznivih dejanj je opažena v obdobjih, ko kolesarjenje omogočajo vremenski pogoji. Za primerjavo, januarja je bilo 50, maja 134, junija pa 158 prijav," pravi sogovornica s policije.