Liberalizem ni privlačen, je realen, ljudje pa hočejo populizem

Že četrt stoletja privatizacija državnega premoženja buri duhove in deli Slovenijo. Medtem ko je bil danes v Ljubljani protest proti privatizaciji, so na okrogli mizi v organizaciji Visio instituta argumente za pregleden in premišljen umik države iz gospodarstva predstavili strokovnjaki z različnih področij: Matej Kovač, poslovnež in kolumnist, Anže Burger, raziskovalec z Visio instituta, Tomaž Butina, član uprave KD Skupine, Izidor Jerman, glavni upravljavec skladov ALPEN Invest, in Primož Mikolič, pravnik iz odvetniške družbe Ilić & partnerji.

V pogovoru so se gostje najprej dotaknili postopka privatizacije Telekoma in pozdravili napredek, dosežen v torek, ko je nadzorni svet SDH sprejel Cinvenovo majsko ponudbo.

Država obvladuje pretežni del slovenskega gospodarstva Ekonomist Anže Burger je opozoril, da je vloga slovenske države v javnosti premalo znana. "Trenutno gospodarske družbe posredno ali neposredno v državni lasti obvladujejo kar 40 odstotkov lastniškega kapitala, ustvarjajo četrtino dodane vrednosti v državi, imajo v lasti tretjino vseh sredstev in petino vseh zaposlenih." Opozoril je, da to niso samo velike družbe kot Telekom, ampak je tu še cela mreža podjetij, ki so z njimi povezana. "V resnici država obvladuje pretežni del slovenskega gospodarstva," pravi Burger.

Ideologija tudi pri privatizaciji Sogovorniki so razpravljali o ideološki razdeljenosti tudi pri privatizaciji. "Stvar, ki ni ideološka, je pa zelo praktična, pa je, da se to preseka, ko se bo od politike terjalo odgovornost za slabo (ali pa tudi dobro) poslovanje podjetij v državni lasti. Ne glede na to, koliko strokovnih nadzornih svetov in uprav postavljajo, je treba očitno poudariti, da je podjetje, ki je v večinski državni lasti ali v katerem ima država nadzor v skupščini, državno in da za poslovanje tega podjetja nosi polno odgovornost vladajoča koalicija s predsednikom vlade na čelu," je prepričan Matej Kovač.

Cena odlašanja s privatizacijo: 7,5 milijarde evrov Jerman je spomnil, da smo imeli leta 2007 na mizi konkretno ponudbo za Telekom, v kateri je bila cena delnice 405 evrov, pa smo jo zavrnili, ker naj bi sami znali v Telekomu ustvariti več dobička. "Če bomo prodali po zdajšnji ceni, je izguba samo pri Telekomu 1,7 milijarde evrov, kar pomeni 3.500 evrov na štiričlansko družino. To so velike številke."

Pri NLB naj bi po Jermanovih navedbah brez obveznic, ki jih je država izdala, izguba znašala 2,6 milijarde, pri NKBM 1,5 milijarde, pri Mercatorju pa naj bi bilo 730 milijonov direktne škode v primerjavi s prvo ponujeno ceno. Skupno naj bi to znašalo 7,5 milijarde oziroma 3.800 evrov na prebivalca.

Bo zaradi privatizacije več odpuščanja delavcev? O očitku o morebitnem odpuščanju delavcev zaradi privatizacije je Burger odgovoril, da se moramo najprej vprašati, zakaj smo danes tridesetkrat bogatejši kot pred dvesto leti. "Ker smo dovolili, da se prek tržnih mehanizmov ljudje prezaposlujejo na bolj učinkovita delovna mesta. Prezaposlovanje je kratkotrajno boleča stvar za tistega, ki izgubi službo, dolgoročno pa je to edini način, ki lahko privede do bogatejše in naprednejše družbe. Ti ljudje bodo na trgu dobili priložnost, da poiščejo nove zaposlitve, ki bodo bolje plačane, obstoječi zaposleni pa bodo zaradi večje produktivnosti lahko dobivali višje plače."

Privatizacija za politike ni privlačna tema "Izkušnje iz zahodne Evrope nas učijo, da s podpiranjem privatizacije in s postavljanjem privatizacije na vrh svojih prioritet ni mogoče politično uspeti," opozarja Kovač. Burger zato meni, da bo v Sloveniji možnost za nove privatizacijske projekte le še letos, ker so potem na vidiku že prihodnje volitve, ko se politika tako nehvaležnih tem ne bo lotevala.

"Liberalizem kot tak ni privlačen, je realen. Ljudje pa hočejo slišati populizem. Katerakoli stran, ki pride na vlado, se zelo hitro, ko sestavlja prvi proračun, spopade z realnostjo, kaj jo čaka. Mislim, da je Siriza na svoji koži zelo dobro občutila, kaj pomeni priti iz populizma v neki realen svet, kjer nisi odvisen le od tistega, kar si rekel v predvolilnem boju," je dejal Jerman.

Ali ne bi bilo prav, da bi za mnenje o tako pomembni temi država vprašala volivce? V zvezi s trditvami, da bi o privatizaciji podjetij morali odločati volivci, je Burger dejal, da živimo v sistemu reprezentativne demokracije. "Ne odločamo se vsako minuto, vsak dan kot skupnost. To bi bilo popolnoma neučinkovito," je prepričan. "Kdor hoče biti lastnik Telekoma, naj kupi njegovo delnico." Jerman pa je ob tem dodal: "V gospodarskih družbah je največja mogoča demokracija: ena delnica je en glas."