Leto 2008: Javni sektor septembra vstopil v nov plačni sistem

Začetek leta je zaznamovala grožnja z opozorilno stavko v javnem sektorju. Sindikati so se s takratnim ministrom za javno upravo Gregorjem Virantom pogajali o dveh zahtevah: vstopu v nov plačni sistem in uskladitvi plač za razliko med dejansko in predvideno inflacijo v letu 2007.

Sporazum podpisali 24. januarja Teden dni pred 30. januarjem, za katerega je bila stavka napovedana, sta pogajalski skupini sindikatov javnega sektorja in vlade sklenili dogovor. Sporazum so predstavniki sindikatov z Virantom podpisali 24. januarja. Poleg obveze o uskladitvi plač s 1. januarjem 2008 za ugotovljeno razliko med predvideno in dejansko inflacijo (3,4 odstotka) je sporazum prinesel še dogovor o dinamiki odprave plačnih nesorazmerij v novem plačnem sistemu.

Tako so podpisali, da bo odprava plačnih nesorazmerij potekala postopno, s štirimi uskladitvami: prvo, ko bodo končana pogajanja in dane podlage s podpisom kolektivnih pogodb, drugo s 1. januarjem 2009, nato pa še z dvema - 1. septembra 2009 in 1. marca 2010. Ne glede na to, kdaj bi dejansko vstopili v nov sistem, je sporazum predvideval poračun od 1. maja 2008. Pri zadnjih dveh uskladitvah pa je kot "varovalko" v primeru, da bi realna rast plač v javnem sektorju presegala realno rast produktivnosti za več kot 0,5 odstotne točke, določal začetek pogajanj.

Pogajanja spremljala vrsta zapletov Dogovoru naj bi kot naslednji in obenem sklepni korak do novega plačnega sistema sledil podpis kolektivne pogodbe za javni sektor in kolektivnih pogodb dejavnosti in poklicev, na kar pa je bilo potrebno počakati še nekaj mesecev. Medtem so potekala pogajanja, ki jih je spremljala vrsta zapletov in zahteve po višjih plačah oz. primerni umestitvi posameznih poklicev v novem plačnem sistemu.

Ob sodnikih so bili v svojih zahtevah odločni tudi zdravniki. Njihov sindikat Fides je v aprilu napovedoval stavko, do katere na koncu ni prišlo, saj so z vladno stranjo uspeli doseči dogovor. Po več krogih pogajanj so se dogovorili tudi o plačah učiteljev.

Nujni tehnični popravki in prilagoditve Konec maja je državni zbor (DZ) po nujnem postopku sprejel novelo zakona o sistemu plač v javnem sektorju, o kateri je Virant dejal, da prinaša nujne tehnične popravke in prilagoditve, da bi nov plačni sistem lahko zaživel septembra.

Petega junija je večina sindikatov javnega sektorja z vlado podpisala kolektivno pogodbo za javni sektor in kolektivno pogodbo o skupni metodologiji za uvrščanje orientacijskih delovnih mest in nazivov v plačne razrede.

Izjeme za Slovensko vojsko? A slab mesec pred tem, ko je vlada pripravljala predolg novele zakona o sistemu plač v javnem sektorju, je bil podpis kolektivne pogodbe postavljen pod vprašaj. Sindikati so namreč opozorili, da je vlada v predlog novele plačnega zakona mimo dogovora s sindikati vnesla nekatere izjeme za Slovensko vojsko.

Da predlagane rešitve rušijo dogovorjene izravnave med uniformiranimi poklici, je s sindikati soglašal tudi Virant. Odpovedal je za 15. maj napovedan podpis kolektivne pogodbe za javni sektor in na vprašanje uveljavitve novega plačnega sistema s septembrom vezal svoj odstop.

Sprejeta kompromisno rešitev Zaplet so rešili na sestanku pri takratnem predsedniku vlade Janezu Janši, ki sta se ga udeležila še Virant in tedanji obrambni minister Karl Erjavec. Sprejeli so kompromisno rešitev, ki ji je sledil podpis kolektivne pogodbe za javni sektor ter nekaj dni kasneje še kolektivnih pogodb dejavnosti in poklicev.

Ker je bilo izplačilo prvih plač po novem predvideno najpozneje tri mesece po podpisu kolektivnih pogodb, je bila s tem dana obveza, da bodo zaposleni v javnem sektorju v nov plačni sistem vstopili septembra, da jim bo torej septembra (izplačilo avgustovskih plač) izplačana prva četrtina odprave plačnih nesorazmerij s poračunom od 1. maja.

Napačna uveljavitev plačne reforme Uveljavitev plačne reforme je tako "padla" v čas pred jesenskimi parlamentarnimi volitvami in je po mnenju nekaterih vplivala tudi na njihov rezultat. Čeprav je bila časovna uveljavitev plačne reforme morda z vidika politične taktike napačna, je priznaval Virant, pa je po njegovih besedah šlo za obljubo, ki so jo dali sindikatom.

Ponovno nezadovoljstvo med uniformiranimi poklici Še pred izplačilom prvih plač po novem se je v avgustu znova pojavilo nezadovoljstvo med uniformiranimi poklici. Po sprejetju uredbe za vrednotenje poklicev v Slovenski vojski so primerljive rešitve z vojaki zahtevali policisti in grozili tudi stavko. Zaradi zapletov pri sistemizaciji delovnih mest v carinski službi je stavko napovedoval še sindikat carinikov. V obeh primerih je bil sklenjen dogovor.

Nato so prva izplačila po novem v septembru povzročila nezadovoljstvo nekaterih skupin zaposlenih. Skupina medicinskih sester v ljubljanskem Kliničnem centru je zagrozila s stavko. Sindikat delavcev v vzgojni, izobraževalni in raziskovalni dejavnosti Slovenije (Vir) pa se je obrnil na ustavno sodišče v prepričanju, da so bila z novim sistemom vzpostavljena nova plačna nesorazmerja.

Virant: Novi sistem je dober, pregleden in pravičnejši Virant je vztrajal, da je nov sistem dober, pregleden, pravičnejši od dosedanjega in fleksibilen ter da so manjše skupine nezadovoljnih preglasile tiste, ki so zadovoljni. S tem se je strinjal tudi Doro Hvalica, ki je ob zaključku pogajanj vodil pogajalsko skupino sindikatov javnega sektorja.

Novembra je prejšnja vlada sprejela predhodno zbirno poročilo o implementaciji plačnega sistema v javnem sektorju. Virant, ki se je poslavljal z ministrskega mesta, je poudaril, da nekateri problemi ostajajo, a so vsi rešljivi. Ugotavljal je, da je v sistemu nekaj "nevralgičnih točk, pri katerih bo morala nova vlada s posebnim posluhom rešiti problem".

Omenil je problematiko srednjih medicinskih sester, ki v praksi prevzemajo naloge višjih in diplomiranih medicinskih sester, plačne skupine J (strokovno-tehnični delavci, računovodje, tajnice), pa tudi razmerja med plačami uniformiranih poklicev, kjer je "vojska s svojo uredbo o uvrstitvi v plačne razrede nekoliko odskočila".

Plače od leta 2002 "praktično zamrznjene" Dejal je, da naj bi bila skupna rast mase za plače do marca 2010 približno 12,9 odstotka; takšna je bila ocena resorjev, ki je temeljila na podatkih iz javnih zavodov in ni vključevala povišanj iz naslova usklajevanj z inflacijo. Ob tem je Virant opozoril, da je na podatke o plačnih dvigih potrebno gledati v kontekstu celotne reforme od leta 2002, saj so bile plače v javnem sektorju od takrat "praktično zamrznjene", javni uslužbenci pa so se odpovedovali delu uskladitve plač z inflacijo.

Enoten sistem zaenkrat ostaja Novi vladi je Virant priporočil, da ohrani enoten plačni sistem, ki je bil v kampanji pred parlamentarnimi volitvami predmet kritik takrat opozicijskih, sedaj vladnih strank. Glede na dosedanje izjave premiera Boruta Pahorja enoten sistem zaenkrat ostaja, je pa bilo v zadnjih dneh ob iskanju ukrepov za blažitev krize v gospodarstvu slišati tudi predloge po "zamrznitvi" izvajanja sistema.

V Konfederaciji sindikatov javnega sektorja so minuli teden pojasnili, da so od ministrice za javno upravo Irme Pavlinič Krebs dobili zagotovilo, da se odpravljanje razlik, kot je bilo dogovorjeno, ne bo zaustavilo.

Minister za razvoj Mitja Gaspari pa je nekaj dni kasneje na TV Slovenija napovedal predlog, da se "v tem trenutku ustavi kakršno koli nadaljnje usklajevanje plač funkcionarjem in direktorjem v javnem sektorju". Dogovor o plačah v javnem sektorju je bil po njegovih besedah oblikovan v drugačnih pogojih, ob drugačni rasti BDP in drugačni stopnji inflacije. "Plače prihodnje leto ne morejo rasti 10 ali 11 odstotkov. To je preprosta logika," je dejal.