Lestvica najbogatejših: Polanec in Kovač opozarjata na napake in zavajanja

Revija Manager je objavila lestvico stotih najbogatejših Slovencev za leto 2012, na vrhu katere je Sandi Češko iz Studia Moderna, skupno premoženje stoterice pa znaša okoli tri milijarde evrov.

Kovač: Lestvice običajno kažejo vrednosti premoženja, ne pa tudi t. i. denarnega toka Ekonomist Bogomir Kovač nam je pojasnil, da so vse te lestvice, ki nam običajno kažejo vrednosti premoženja, ne pa tudi t. i. denarnega toka, lahko v določeni meri zavajajoče, kar pomeni, da so ljudje lahko na eni strani nominalno bogati, po drugi strani pa je vprašanje, kakšna je njihova trenutna ekonomska situacija.

"Kar zadeva sam izbor in samo lestvico, lahko rečem samo, da obstajajo vedno določene metodološke zadrege, ki sem jih navedel. Običajno je lestvica neka osnovna informacija za širši krog ljudi, da se vidi, kdo je kdo, kaj več pa iz tega ne moremo sklepati. Na vsak način je dobro, da imamo takšne lestvice in da se ljudje, ki nanje pridejo, malce prerivajo," je poudaril.

Polanec: Zagotovo je prišlo do nekaterih napak Sašo Polanec meni, da je pri izdelavi lestvice zagotovo prišlo do nekaterih napak, "saj nekaterih stvari verjetno niso pravilno izmerili. Zelo težko je na primer vedeti, koliko ima posameznik osebnega dolga."

Prepričan je, da je smiselno, da je Sandi Češko na vrhu lestvice, saj so njegove družbe bolj konservativno vodene in ekspanzivno naravnane, Mirko Tuš pa je bil, tako meni Polanec, vedno med prvimi, pa pri njem nikoli niso upoštevali dolga. Številke tako po njegovih besedah verjetno velikokrat niso čisto prave.

"Krize običajno povečujejo razlike v ekonomski neenakosti" Lestvica je tudi pokazala, da je skupna vrednost premoženja stoterice najbogatejših Slovencev v primerjavi z lanskim letom zrasla, na drugi strani pa se je splošna kriza v Sloveniji v zadnjem letu poglobila.

Kot pravi Kovač, se je premoženje najbogatejših povečalo, ker se je povečala njihova borzna vrednost. Po njegovih besedah smo bili namreč leta 2012 povsod po svetu priča oživljanju borznih indeksov in "ker gre običajno za premoženje, ki je naloženo in izračunano skozi vrednost podjetij, se je seveda njegova vrednost s tem povečala".

"Drugi podatek pa govori o vse slabšem življenjskem standardu in ekonomskem položaju ljudi. V letu 2012 se je zagotovo socialni in ekonomski položaj slovenskega prebivalstva, ki pa se napaja iz tekočih dohodkov, poslabšal. To sta dve povsem različni merili, zato prihaja do tega, da se neenakosti, ki so merjene čez različna merila, v slovenski družbi povečujejo. To je seveda eden od pričakovanih rezultatov, kajti krize običajno razlike v ekonomski neenakostih povečujejo," je še dodal.

"Definitivno je lahko pri vrednotenju kakšna napaka" Polanec je izpostavil, da premoženje takrat, ko gospodarstvo pada in so dobički nizki, ne raste, zato ne moremo pričakovati, da se bo premoženje stotih najbogatejših v tem času povečevalo. Je pa, kot pravi, mogoče, da pride do selekcije, pri čemer nekateri z lestvice odpadejo, drugi pa se na njo uvrstijo, in sicer bolj uspešni, "kar pomeni, da vzorec ne spremlja reprezentativnih posameznikov iz cele populacije, ampak špico, ki je izbrana. Če bi upoštevali premoženje celotne populacije, bi bila verjetno slika drugačna".

"Kot rečeno, me zanima, koliko imajo dolga in koliko je bil upoštevan, ali je torej pravilno določeno neto premoženje in kako vrednotijo nepremičnine. Vse te stvari po računovodskih izkazih niso najbolje izmerjene, kadar imaš metodo na podlagi preteklih stroškov. Definitivno je lahko kakšna napaka pri vrednotenju," je sklenil.