Slovenija zna
Sobota, 11. 1. 2020, 18.32
4 leta, 11 mesecev
Leseni izdelki 26-letnega Jana potujejo po vsem svetu #video
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
5,76
10
Janov recept za uspeh je iskanje znanja, pogum, nekaj sreče in to, da izdelek izdeluješ, kot bi ga delal zase.
Že iz svojih otroških let se Jan Barič spominja, kako sta z dedkom v njegovi delavnici v Celju izdelovala preproste igrače iz lesa. Prav v tej delavnici je danes diplomirani arhitekt urbanist pred tremi leti začel za hobi izdelovati različne izdelke. Z njimi navdušuje tudi onkraj slovenskih meja, zanje je prejel tudi nagrade in ponudbe za sodelovanje, ki ga navdajajo s ponosom. Čeprav 26-letnik uporablja le še nekaj dedkovega orodja, je veselje ob ustvarjanju enako ali še večje, saj še vedno vsakič nestrpno pričakuje, kakšen bo končni videz njegovega izdelka.
Jan izdeluje v delavnici svojega dedka.
V osnovni šoli se je ukvarjal s plastičnim maketarstvom. Ker mu je bilo ustvarjanje všeč, je šel v Celju na umetniško gimnazijo, nato pa se je odločil za študij arhitekture.
Kot urbanist je dve leti delal na občini v Trbovljah in ko so morali za nek projekt izbrati les za fasado, je začel raziskovati, kateri bi bil najbolj primeren. Naletel je na številne posnetke mizarjev, ki so razlagali o lesu. To ga je popolnoma prevzelo.
Kjer danes živi, sta bila prej doma njegova dedek in babica. Dedek je imel manjšo domačo delavnico, v kateri je občasno popravljal stvari, zato je imel v njej tudi kar precej orodja. Videoposnetki obdelave lesa so ga premamili in odločil se je, da bo poskusil sam.
Vse se je začelo, ko je potreboval jedilno mizo
"Začel sem, ko sem potreboval novo jedilno mizo in se odločil, da bom predelal staro. Zamikalo me je, da bi poskusil narediti še kaj drugega. Naredil sem klubsko mizo, ki mi je kar uspela, nato stol, pa kakšnega, ki je bil bolj kompliciran, nato spet kakšno mizo in tako naprej," razloži Jan, ki si je tako vse, kar je potreboval doma, izdelal kar sam.
Kjer živi danes, sta bila prej doma njegova dedek in babica. Dedek je imel manjšo domačo delavnico, v kateri je občasno popravljal stvari, zato je imel v njej tudi kar precej orodja.
"Ne spomnim se, kaj od pohištva sem nazadnje kupil. Tudi omare, če bi jih potreboval, bi jih oblikoval sam in jih dal narediti nekomu drugemu, za to je namreč moja delavnica premajhna. Všeč mi je, ko si lahko nekaj narediš čisto po svoji viziji," pove Jan.
Prepoznaven je predvsem po lesenih stolih
Nagrajeni Stol H, ki sta ga razvila skupaj z Mihom Bevcem, je pri kupcih tudi najbolj priljubljen.
Čeprav izdeluje zelo različne izdelke od unikatnih ptičjih hišic v obliki kapljice, ki jih je poimenoval Solzica, do rezalnih desk, posod, odpiračev, obešalnikov, klubskih mizic in škatel za zbiralce ur, je prepoznaven postal predvsem po čudovitih lesenih stolih.
Stol H, ki sta ga zasnovala skupaj s prijateljem Mihom Bevcem, je na mesecu oblikovanja v Ljubljani prejel nagrado Big See Product design award, ki jo podeljuje Zavod Big. V letu 2019 je istoimensko nagrado prejel za Solzico.
Naročila prejema od vsepovsod, veliko tudi iz salona v Nemčiji, za sodelovanje se dogovarja tudi s salonom iz New Yorka, zato mu dela ne manjka.
Nepričakovano ga je razveselila tudi Mihelangelova fundacija iz Ženeve, ki želi z njim v prihodnje sodelovati v smislu delavnic, razstav in podobnih projektov.
Za stol porabi od 50 do 60 ur dela.
"Les je naraven material, za katerega nikoli ne veš, kaj skriva v sebi"
V les se je zaljubil, všeč mu je, ker gre za naraven material. "Ko režeš nek oreh, nikoli ne veš, kakšen vzorec bo v njem, in to je super. Po eni strani je slabost ta, da lahko narediš dva stola in se bosta med sabo popolnoma razlikovala, zato je to treba predvideti, a morda je res največji čar obdelovanja lesa v tem, da gre za naraven material, za katerega nikoli ne veš, kaj skriva v sebi," razmišlja Jan.
Video: Od ideje do produkta okoli od dva do tri mesece
Njegovi izdelki so narejeni brezhibno, veliko pozornosti posveča detajlom in vidi se, da so narejeni z ljubeznijo in z veliko mero spoštovanja do samega materiala.
Na vprašanje, ali na to, da so njegovi izdelki narejeni z veliko mero ljubezni, vpliva tudi to, da svoje umetnine izdeluje v delavnici, na katero ima lepe spomine, pritrdi, pove pa, da je to, kakšno toplino izdelek izžareva, zelo odvisno tudi od vrste lesa.
"Hrast je zelo topel les in na fotografijah skoraj zlat za razliko od ameriškega oreha, ki je temno čokoladne barve in ga je težko tudi fotografirati – najbolje zunaj na soncu, da se vidijo letnice," pravi Jan, ki najraje dela z orehom, ker ima za delo najboljšo strukturo, se tudi najmanj trga in cepi, največ pa dela tudi s hrastom, ki je najbolj splošen les in tudi najbolj ustreza vsakemu interierju.
Tega, da mora delati počasi in z glavo, se je moral naučiti
Natančnega dela, zaradi katerega so njegovi izdelki tako dovršeni, se je moral naučiti. "Lahko rečem, da sem šele ob izdelovanju postal perfekcionist. Sem namreč tak, da ko nekaj delam, še posebej pri prototipih, pogosto hitim. Rad bi namreč čim prej videl, kako bo zadeva videti. Sem zelo neučakan, a sem se naučil, da če delam počasi in z glavo, delam manj časa, ker mi ni treba popravljati svojih napak za nazaj," pojasni Jan in prizna, da je zaradi napak marsikaj naredil tudi dvakrat ali trikrat.
Pri izdelavi Solzice gre za zelo zahteven postopek in lahko ob nepazljivosti hitro roma le še v njegov domači kamin.
"Vsako stvar v mizarstvu lahko narediš na več načinov in nato vedno iščeš najlažji in najbolj natančen način, kako priti do izdelka," pravi Jan in pojasni, da zato december, ko je treba hiteti z izpolnjevanjem naročil, ni mesec, ko bi razvijal nove izdelke.
Zdaj že ve, koliko časa porabi za določen izdelek. "Raje načrtujem še malo več časa, saj včasih nastanejo tudi kakšna poškodba ali drugi zapleti, ki jih ne moreš predvidevati, zato je na to dobro računati prej," pove. Za stol porabi okoli od 50 do 60 ur, za solzico, ki jih je naredil že veliko, je z začetnih desetih ur že prišel na šest ur.
Dela ves čas, tudi ob sobotah in nedeljah
Šestindvajsetletni Jan še vedno trikrat tedensko obiskuje fakulteto, kjer končuje magisterij, preostale dneve pa mu zapolnjujejo naročila za njegove unikatne umetniške izdelke.
Za vsak stol je treba narediti tri ali štiri prototipe, kar pomeni ogromno dela.
"Ker sem dvakrat ali trikrat na teden na fakulteti, doma delam tudi ob sobotah in nedeljah, da pokrijem ta čas. Delam sicer ves čas. Ker ravno v tem času oblikujem tudi novo serijo zunanjega pohištva v kombinaciji lesa in nerjavečega jekla, mi tudi to vzame veliko časa," pojasni Jan, ki sočasno za magistrsko nalogo razvija urbano opremo.
Največ povpraševanja prejema iz tujine, kjer so unikatni izdelki bolj cenjeni
"Povpraševanja je dosti več iz tujine, ker je trg večji, višji je tudi standard. Petsto evrov za stol je v Sloveniji veliko denarja, v tujini ne. Pri nas se kupci še ne zavedajo toliko vrednosti unikatnih izdelkov. Še vedno se kupujejo izdelki cenejšega razreda, ne ročne izdelave."
"Izdelki, ki jih naredim jaz, imajo daljšo življenjsko dobo, saj izdelek zdrži dlje, če je neka masiva pravilno izdelana," pojasni Jan, ki prejema trenutno največ povpraševanja za Stol H, Solzico in škatlo za ure.
Veliko izdelkov je že poslal v Nemčijo in ZDA, najbolj eksotična destinacija, kamor je šla katera od njegovih umetnin, pa so bili Havaji. Tja je poslal klubsko mizo.
Ker so njegovi kupci ljudje, ki cenijo unikatne izdelke, jim poštnina ne predstavlja težav.
Pri izdelavi si je postavil določene omejitve – za "finiše" na primer ne želi uporabljati nenaravnih ali strupenih materialov.
Izdelkov ne dela na zalogo, vsak kupec dobi svež izdelek
Izdelkov ne dela na zalogo, saj meni, da izgubljajo svojo vrednost, ko niso v uporabi.
"Čisto drugače je, če stranka dobi v roko čisto svež izdelek, narejen posebej zanjo. Poleg tega izdelava vnaprej ne bi bila praktična, saj imam vsak izdelek na voljo v petih ali šestih vrstah lesa, na voljo so različne kombinacije sedal, finišev, nemogoče je imeti vse na zalogi. Tudi prostorsko se ne bi izšlo, saj bi moral imeti za zalogo desetih stolov ogromen prostor," meni Jan.
Svoje izdelke kombinira tudi z aluminijem, in sicer po eni strani iz popolnoma praktičnega razloga, ker določenih delov ne more izdelati iz lesa, hkrati pa je želel doseči tudi kontrast med hladnim in toplim, nekim tehničnim materialom, ki ga je naredil človek, in naravnim materialom.
V delavnici mora biti pazljiv, saj delo ni vedno prijetno
Prejema tudi precej povpraševanja za izdelke z epoksijem, kot so na primer ure, a je delo s tem materialom zelo zahtevno. Ob delu namreč nastaja veliko umazanije, opilkov je veliko in jih je težko sčistiti iz strojev, poleg tega je strupen.
"Tudi lesni prah ni nedolžen. Če ne uporabljaš maske in nimaš pravilnega odsesavanja, lahko hitro vpliva na pljuča. Tudi delo z lesom je kar škodljivo. So vrste, kot je afriški les iroko, ki imajo v sebi določene kisline, ki so lahko rakotvorne. Ta les uporabljam v manjši meri, sicer se pa večinoma uporablja za zunanje zadeve, ker ima zelo dobre lastnosti v povezavi z odpornostjo na vlago in glede samega krčenja, je pa cenovno nižja alternativa tiku," pojasnjuje Jan.
Tudi samo struženje Solzic ni prijetno, pojasnjuje. "Pri tem nastaja ogromno prahu, ko greš v globino, je tudi temperatura višja. Zato takrat uporabljam masko, zaščito za ušesa, celo masko za obraz, ker pri struženju pogosto kaj odleti," pove Jan, ki se je decembra pri struženju pridelal tudi nekaj šivov ob zapestju, a pojasni, da to jemlje kot del paketa.
Najboljše ideje pridejo, ko nisi pod stresom in pritiskom
Če bi lahko izbral izdelek, s katerim bi se predstavil, bi bil to Stol H, na katerega je tudi najbolj ponosen.
Stol H je oblikoval skupaj s prijateljem, s katerim se že lotevata novega projekta.
"To je bil zame prvi dizajn, ki sem se ga lotil popolnoma premišljeno. Tudi nagrada, ki sva jo dobila, je prišla popolnoma nepričakovano. Z Mihom sva bila sošolca v srednji šoli. Je industrijski oblikovalec in je zdaj dokončal študij avtomobilskega dizajna v Milanu. Tudi zdaj načrtujeva nov skupen projekt in upam, da bova uspešno ponovila najino zgodbo," pove Jan.
Kot pravi, ideje včasih dobi v zelo nepredvidljivih trenutkih, včasih pa za naročilo stranke išče rešitve in do ideje pride na ta način. "Boljše ideje pridejo takrat, ko nisi pod nekim stresom in pritiskom in imaš popolnoma proste roke," pove Jan.
Video: Kaj Jan svetuje vsakemu, ki želi izdelati nekaj svojega
Vsak izdelek zahteva tehten razmislek in veliko skiciranja.
Za zasnovo izdelka je potrebnega veliko več časa kot za izdelavo
Za oblikovanje novega izdelka, na primer stola, ima veliko dela na računalniku, veliko je skic in načrtov, ker je stol zelo kompleksen predmet, še posebej če je iz lesa in ima več stikov, razloži Jan. Ocenjuje, da sam postopek načrtovanja predstavlja dosti več časa kot sama izdelava stola.
"Če pa delam nek manjši izdelek, ki ni tako zahteven, ga naredim tudi brez načrtovanja in ga pozneje popravljam. To se pri manjših izdelkih obnese, pri stolu pa to ne bi šlo," pove Jan, ki med delom običajno posluša glasbo, podcaste ali predavanja, slušalke pa ima v vsakem primeru na ušesih, saj je delo v delavnici zelo glasno in si želi zaščititi sluh.
Vsak začetek je težak, veliko lažje je, ko že lahko nekaj pokažeš
"Trenutno smo v času, ko zlasti v arhitekturi delo oziroma študentsko delo ni najbolj cenjeno. Še posebej če si neizkušen, velikokrat pristaneš na neugodne pogoje samo zato, da lahko nekje delaš. Sam sem imel kar srečo, tudi zato, ker sem podedoval svoj dom, v katerem sta prej živela babica in dedek, drugače pa je začetek nekoga, ki konča študij, kar zahteven. Vsi se spopadajo s tem, kje najti službo oziroma pametno službo, kjer bodo cenili tvoje delo in ne boš plačan le z minimalno plačo. Zlasti v Ljubljani ob tem takoj nastane še stanovanjski problem, ker so cene tako visoke," razmišlja Jan, ki je vesel, da živi v Celju, kjer ni toliko težav s prometom, kot je to v Ljubljani.
Zdaj, ko že lahko pokaže svoje projekte in izdelke, je vse veliko lažje, začetki pa so težki, tako kot povsod, meni Jan. "Ne glede na to, kaj delaš, moraš pokazati neko znanje in izkušnje, da lahko delaš naprej," je prepričan.
Skoraj vsega se je naučil iz spletnih videoposnetkov
Po njegovem mnenju je velika prednost mladih danes ta, da imajo kadarkoli dostop do znanja na spletu. Jan ocenjuje, da je večino znanja pridobil na ta način, izvzel bi le znanje, ki ga je pridobil na podlagi učenja iz lastnih napak in poskusov.
"Spet moraš vedeti, kaj iskati in koga gledati. Znati moraš filtrirati uporabno od neuporabnega, a na YouTubu je ogromno znanja o vsem, tudi o fotografiranju," pove Jan, ki vse fotografije, ki jih objavlja na Instagramu, na katerem ima 15.200 sledilcev, posname sam.
"Če moraš sam poiskati neko zadevo in ugotavljaš, kako to narediti, se dosti prej naučiš in ti ostane dosti dlje v spominu, kot če ti to nekdo pokaže," pravi Jan, ki ob tem omeni tudi, da lahko danes svoje izdelke veliko lažje tudi sam promoviraš zaradi družbenih omrežij in orodij, ki so na voljo.
Video: Ko predstavljaš izdelek javnosti, je dobro predstaviti celotno idejo
Recept: pogum, nekaj sreče in to, da delaš nekaj, kar ti je všeč
Veliko pomeni, če imaš možnost, kot jo je imel sam, ko je lahko šel v delavnico in poskusil nekaj izdelati. "To je verjetno največ vredno. Imeti pa moraš tudi pogum, da greš in nekaj poskusiš. Moraš biti tudi trmast in imeti nekaj sreče, tudi takšne, da si česa ne narediš, ko poskušaš," pove Jan.
Prepričan je, da so njegovi izdelki uspešni tudi zato, ker vedno dela to, kar je všeč njemu. "Seveda se prilagajaš tudi stranki, a pogoj je, da mi je to, kar delam, všeč, ker vem, da se bom temu posvetil stoodstotno in na to ne bom gledal kot na naročilo, temveč kot na nekaj, kar bi tudi jaz potem imel doma," pove Jan.
"Vsako stvar, ki se je lotim, jo delam tako, kot bi jo delal zase," pravi Jan.
Oglejte si vse utrinke našega srečanja z Janom
10