Kučan kamen spotike med koalicijo in opozicijo

Do vložitve dopolnila so poslanci napovedovali podporo zakonom in bili tudi precej enotni pri nekaterih razpravah o spremembah, ki predvidevajo znižanje nadomestil plač in skrajšanje časa njihovega prejemanja po koncu mandatov nekaterih funkcionarjev. Vsi so govorili, da bodo sicer glasovali za reze pri funkcionarskih ugodnostih, hkrati pa so se strinjali, da s tem znižujejo ugled funkcionarjev in države.

Na koncu so brez glasu proti sprejeli noveli zakonov o varuhu človekovih pravic in o ustavnem sodišču, pri noveli zakona o funkcionarjih v državnih organih je bila opozicija vzdržana, medtem ko je ostro nasprotovala noveli zakona o zagotavljanju pogojev za opravljanje funkcije predsednika republike. Novele zakonov sicer med drugim posegajo v višino nadomestil po koncu mandatov na 80 odstotkov plače in skrajšujejo čas njihovega prejemanja.

Kučan ob pokojninski dodatek Zapletlo se je z dopolnilom Sonje Ramšak (SDS), po katerem nekdanji predsednik republike, ki mu je prenehala funkcija pred uveljavitvijo zakona, torej Milan Kučan, iz proračuna ne bo več prejemal razlike med svojo pokojnino in 80 odstotki plače predsednika republike.

V obrazložitvi amandmaja je zapisano, da morajo biti pravice vseh predsednikov, ki jim je ali pa jim še bo potekel mandat, izenačene. Ker je bilo s koalicijskimi glasovi to dopolnilo sprejeto, je postalo brezpredmetno dopolnilo Maše Kociper (PS), po katerem bi Milan Kučan to pravico ohranil.

Zgroženost in protestni odhod s seje Kociprova je bila zaradi vloženega dopolnila zgrožena, ker gre za poseg v pridobljene pravice. Opozorila je, da je Kučanu funkcija prenehala že pred desetimi leti in da ima o tem pravnomočno odločbo v skladu s tedanjim zakonom. "Za nazaj posegate v pridobljene pravice," je dejala poslanka Pozitivne Slovenije, medtem ko je Matjaž Han (SD) celo zapustil sejo z besedami, da gre za sramotno odločitev.

Uboj države, ki se je rodila s Kučanovo pomočjo Barbara Žgajner Tavš je govorila celo o "uboju slovenske države" in spomnila na podoben primer, ko je šlo za poseg v pravice upokojencev v tako imenovanem varčevalnem zakonu.

Renata Brunskole (SD) je poudarila, da je bil Milan Kučan predsednik, ko se je država rojevala. "Dobro premislite, koalicijski kolegice in kolegi, poslanke in poslanci, ali s tem pridobivate ugled in točke med državljankami in državljani. Ko se je rodila država Slovenija, smo znali stopiti skupaj," je dejala poslanka SD, njen strankarski kolega Mirko Brulc pa je presodil, da gre za lustracijo.

Izjem ne sme biti Kristina Valenčič (DL) je v podporo dopolnilu povedala, da se Državljanska lista zavzema za to, da izjem ne bi bilo. Poudarila je, da bosta nekdanji in zdajšnji predsednik enkrat v pokoju istočasno, zato se je spraševala, ali je prav, da bi imeli dve različni ureditvi.

Tudi poslancem so posegli v pridobljene pravice Sonja Ramšak (SDS) je zavrnila očitke, da gre za vprašanje Milana Kučana. Enaka pravila morajo veljati za vse, je poudarila. Če so tudi nekdanjim poslancem posegli v pridobljene pravice, mora enako veljati tudi pri predsedniku republike, je dejala.

Tresoča roka in izvirni greh Pred to vročo razpravo je razpravo odprl Jožef Jerovšek (SDS). "S tresočo roko se lotevam sprememb teh zakonov. Izvirni greh je v spremembah zakona o poslancih, ki so bile neupravičene."

Z omenjenim zakonom so si namreč poslanci znižali nadomestilo plače po koncu mandata s 100 na 80 odstotkov plače in dolžino prejemanja nadomestila skrajšali z enega leta na šest mesecev oziroma na največ eno leto v primeru poslancev z več zaporednimi mandati. Vse štiri novele sledijo logiki "poslanskega zakona".

Stiske mazohističnih poslancev, državna sramota in nahujskana javnost Jerovšek je opozoril na "usode in stiske" nekdanjih poslancev, ki so brezposelni. "Moram reči, da je to sramota za to državo. Še dodatno smo znižali možnost iskanja služb. Človek se vpraša, ali spoštujemo to državo. Mislim, da je to napad na ugled te države." Poslanec največje vladne stranke je še ugotavljal, da je politika podlegla pritisku javnosti. "Javnost je nahujskana, mi pa se obnašamo kot mazohisti. Uživamo, če si odiramo kožo."

Kje je bankomat, kdo znižuje ugled poslancem? Ker pa je bil izvirni greh s spremembo zakona o poslancih storjen, je treba ureditev uskladiti tudi za preostale funkcionarje, so se strinjali vsi razpravljavci, tudi Mirko Brulc (SD). "Znižali smo si vse bonitete, v parlamentu nimamo več bankomata. Gremo v skrajnosti, ukvarjamo se z neumnosti in znižujemo ugled poklicu." Brulc je protestiral tudi proti enačenju vseh politikov, češ da so vsi krivi za vse in da so vsi skorumpirani. Pozval je k previdnosti pri rezih, a je vseeno napovedal podporo štirih novelam.

Sonja Ramšak (SDS) je dejala, da imamo v Sloveniji drugačne standarde kot drugje v Evropi, da gre za prehodno obdobje, a da je treba upoštevati tudi, da so preostali državljani postavljeni na cesto in da druge izbire nimajo, zato v SDS novele podpirajo.

Zakaj koalicija ne posluša opozicije? Maša Kociper (PS), ki se je strinjala z delom razprave poslanca Jerovška, se je vprašala, zakaj koalicija ni prisluhnila opoziciji, ko je opozarjala na pretiravanje pri rezih. "Te pravice niso kaprica Republike Slovenije, to so pravice, ki so v Evropi uveljavljene že desetletja," je dejala poslanka največje opozicijske stranke in se vprašala, kdo se bo sploh še odločal za kandidiranje za funkcionarske službe.

Koliko privilegijev poslancev je sploh ostalo? Tudi Barbara Žgajner Tavš (PS) je SDS opozorila, da težava nastane, ko je treba pritisniti glasovalno tipko, saj poslanci največje vladne stranke poslušajo le "ukaze" predsednika vlade in SDS Janeza Janše, ki je pred dnevi predlagal celo ukinitev "vseh tako imenovanih privilegijev poslancev". Vprašala se je, koliko privilegijev je poslancem sploh še ostalo.

Tudi zmanjšanje ugodnosti predsednika republike je korak v napačno smer in napad na parlamentarno demokracijo. "Uspelo nam je degradirati politične funkcije v tej državi," je dejala poslanka.

Kaj ima s tem Mubarak? Matjaž Han (SD) je dejal, da se morale, etike in poštenja ne da uzakoniti, medtem ko je mogoče z demagogijo narediti marsikaj. Omenil je tudi proteste po slovenskih mestih: "Ne smemo biti imuni proti demonstracijam in težavam ljudi, vendar se velja spomniti, da so v Egiptu zamenjali diktatorja Mubaraka, a je prišel novi predsednik, novo ime, pa ulica spet ni zadovoljna."

Kaj pa Gerhard Schröder? Dejal je, da so dan pred nedavnim obiskom nekdanjega nemškega kanclerja Gerharda Schröderja iz Nemčije prišli varnostniki, medtem ko v Sloveniji funkcionarja "dan po tem, ko konča funkcijo, brcnemo v rit in pravimo, da je najbolj pokvarljiva roba".

Poslanska previdnost zaradi protestov Eva Irgl (SDS) je opozorila, da se je država znašla v težkih finančnih in družbenih razmerah in da si poslanci pred tem ne smejo zatiskati oči. Strinjala se je s poslanskimi kolegi v odboru glede opozoril o zniževanju ugleda funkcionarjev zaradi zniževanja ugodnosti, a je dejala, da so razmere prenapete, da bi o tem predolgo razpravljali, "glede na to, kar se dogaja zunaj parlamenta".

Glede zniževanja ugodnosti za predsednika republike je dejala, da so se vsi trije predsedniški kandidati v kampanji strinjali z zakonskimi spremembami, da so se zavedali, da so razmere težke, in da so prvi, ki morajo dati zgled.