SiolNET. Novice Slovenija
Oglasno sporočilo
  • Messenger
  • Messenger
Trajnostno poročilo blagovne znamke Donat

Krožno gospodarstvo je pomembno tako z okoljskega kot gospodarskega vidika

Oglasno sporočilo

Prvo samostojno trajnostno poročilo blagovne znamke Donat za leti 2020 in 2021 razkriva, da je poleg zmanjševanja porabe vode in energentov v polnilnici ena izmed ključnih trajnostnih zavez Donata zmanjševanje ogljičnega odtisa. Z uporabo plastenk iz stoodstotno recikliranega polietilen tereftalata (rPET) in uspešno vključitvijo v sistem krožnega gospodarstva na slovenskem trgu je Donat svoj ogljični odtis zmanjšal za 90 odstotkov.

Prvo samostojno trajnostno poročilo blagovne znamke Donat za leti 2020 in 2021. | Foto: Prvo samostojno trajnostno poročilo blagovne znamke Donat za leti 2020 in 2021.

"Zmanjševanje odtisa CO2, predvsem na področju plastike, ni tako enostavno, kot se zdi na prvi pogled. Zamenjava svežega (t. i. virgin) PET-materiala z recikliranim PET-materialom ne zadostuje. Poskrbeti moramo tudi za ustrezno kakovost končnega izdelka. Skupaj z vpeljevanjem recikliranega PET-materiala je treba optimizirati tudi proizvodne parametre za izdelavo plastenk – porabo vode in energentov. Za vse te spremembe potrebujemo ustrezno izobražen kader, ki vse potrebne spremembe izvede in hkrati poskrbi za ustrezno kakovost," je napore Donata na področju zmanjševanja odtisa CO2 komentiral Silvester Bolka, predstojnik Centra za sodelovanje z gospodarstvom na Fakulteti za tehnologijo polimerov.

Silvester Bolka, višji predavatelj s Fakultete za tehnologijo polimerov v Slovenj Gradcu. | Foto: Silvester Bolka, višji predavatelj s Fakultete za tehnologijo polimerov v Slovenj Gradcu.

Odločitev Donata, da za polnjenje te edinstvene mineralne vode uporablja izključno reciklirane plastenke, je pri potrošnikih naletela na mešan odziv. Večina potrošnikov namreč meni, da je za okolje uporaba steklenic manj obremenjujoča kot uporaba plastenk. Na odločitev za uporabo plastenk iz reciklirane plastike namesto steklenic je vplivala opravljena analiza življenjskega kroga izdelkov (LCA), iz katere je po oceni Silvestra Bolke jasno razvidno, da ima reciklirana plastika manjši vpliv na okolje kot sveža (t. i. virgin) plastika. Po mnenju strokovnjakov iz Donata ima največji vpliv na okolje nepovratna steklenica, sledi ji povratna steklenica, ki ima večji vpliv na okolje kot plastenka, izdelana iz svežega (t. i. virgin) PET-materiala. Najmanjši vpliv pa ima plastenka, izdelana iz recikliranega PET-materiala.

"Seveda tudi reciklirana plastika vpliva na okolje, vendar pa je ta vpliv pri plastiki veliko manjši kot pri steklu. Okolju škodljivo je sicer zavreči katerikoli material, tudi steklo, kovino in papir, saj s tem odvržemo sekundarno surovino, to pa pomeni, da potrebujemo novo. Z recikliranjem, vsaj po mojem skromnem mnenju, okolju ne škodimo neposredno, saj poskrbimo za ohranjanje vsaj nekaterih surovin, zagotovo pa okolja ne varujemo, če izdelke odvržemo v okolje, saj s tem zavržemo surovine, ki so še vedno uporabne," dodaja Silvester Bolka.

Ena izmed ključnih trajnostnih zavez Donata je zmanjševanje ogljičnega odtisa (foto: Urša Premik). | Foto: Ena izmed ključnih trajnostnih zavez Donata je zmanjševanje ogljičnega odtisa (foto: Urša Premik).

Zato je krožno gospodarstvo na področju recikliranja plastike tako zelo pomembno – tako z okoljskega kot gospodarskega vidika. "Pri okoljskem vidiku gre za izrazito znižanje emisij CO2 v primerjavi s plastenkami iz svežega (t. i. virgin) PET-materiala ali s steklenicami. Še več, uspešno zaprta zanka v celotnem življenjskem ciklu plastike pomeni, da plastiko vrnemo predelovalcem plastike, torej ne konča med odpadki, ki se ali sežigajo ali, kar je najslabša možnost, odlagajo na smetišča. Predelovalci potem plastiko oplemenitijo z ustrezno certificiranimi procesi, da je ponovno primerna za stik z živili dobimo torej plastenke iz recikliranega PET-materiala. Tako s krožnim gospodarstvom na področju recikliranja plastenk poskrbimo, da za plastenke iz recikliranega PET-materiala ne potrebujemo fosilnih virov za sintezo PET, s tem pa poskrbimo za ohranjanje okolja in surovin za naše zanamce," pojasnjuje Silvester Bolka.

Uporaba recikliranih plastenk za polnjenje naravne mineralne vode Donat je torej za okolje najmanj obremenjujoča, negativen prizvok pa je plastika najverjetneje dobila zaradi otokov plastike v oceanih. "Plastika sama ni kriva za to stanje – za ogromne količine plastičnih odpadkov smo odgovorni uporabniki, ki jih, mogoče tudi nehote, ne odlagamo na za to primerna mesta, zato končajo v okolju  rekah, jezerih in oceanih. Se pa raziskovalna in industrijska sfera trudita, da bi tudi plastika postala vir sekundarnih surovin. Torej, nad tem materialom ne smemo obupati, ampak se moramo vsi, ki smo v preteklosti prispevali k nastanku otokov plastike v oceanih, po svojih najboljših močeh truditi, da se ta območja ne bodo večala in da najdemo način za njihovo zmanjševanje," je kot eno izmed mogočih rešitev opisal predstojnik Bolka.

Blagovna znamka Donat skrbi tudi za dobro počutje ljudi (foto: Urša Premik). | Foto: Blagovna znamka Donat skrbi tudi za dobro počutje ljudi (foto: Urša Premik).

Ob tem Silvester Bolka dodaja: "Prednost plastike je v raznovrstnosti tipov plastike in tehnologij za predelavo. Veliko izdelkov ne bi bilo mogoče izdelati v takšni obliki, kot so, če ne bi bili izdelani iz plastike. Če smo pošteni do samih sebe, življenje, kot ga imamo zdaj, brez plastike ne bi bilo mogoče. Na delavnici Tako funkcionira krožno gospodarstvo v St. Veitu na avstrijskem Koroškem je bila predstavljena primerjava oblačil iz bombaža in celuloze, pridobljene iz bukovine. Za bombaž se uporablja velika količina pitne vode, ogromna količina umetnih gnojil in delovna sila, ki nima najbolj humanih pogojev dela. Bukova drevesa za rast ne potrebujejo niti dodatnega namakanja niti umetnih gnojil. Čeprav je bombaž tako kot bukovina naraven material, ima veliko slabši rezultat pri LCA-analizi. Torej tudi vse, kar je zeleno, nima enakega zelenega odtenka. Zato si moramo tudi v gospodarstvu prizadevati, da uporabljamo ekološke surovine, kjer je to seveda izvedljivo, stremeti moramo k čim višjemu deležu recikliranih materialov in stalno slediti trendom in razvoju na področju trajnostnih rešitev pri uporabi plastike."

Višji predavatelj Silvester Bolka je predstojnik Centra za sodelovanje z gospodarstvom na Fakulteti za tehnologijo polimerov v Slovenj Gradcu. Na fakulteti želijo pomagati industriji pri reševanju problemov, ki nastajajo med proizvodnjo, in s tem tudi pri zagotavljanju boljše kakovosti njihovih produktov.

Naročnik oglasnega sporočila ja ATLANTIC DROGA KOLINSKA, D. O. O. 

Delite na:
Delite na: Facebook Twitter Viber Pinterest Messenger E-mail Linkedin