Torek, 18. 5. 2021, 8.16
9 mesecev, 2 tedna
Teden za prihodnost planeta
Krilati someščani se počasi in prijazno vračajo v prestolnico
Kakovost življenja je tudi v urbanih okoljih zelo odvisna od neznatnih malih žuželk, ki slovijo po delavnosti in izjemni družbeni organiziranosti. Njihova glavna naloga je opraševanje, zato lahko uživamo v rastlinskih pridelkih in zelenju. Njihova največja sovražnika pa sta onesnaževanje in podnebne spremembe. Mesta, ki se lahko pohvalijo z bujnimi javnimi zelenimi površinami, se lažje prilagajajo na podnebne spremembe.
Ljubljana je bila leta 2017 in 2019 razglašena za čebelam najprijaznejšo občino v Sloveniji.
Mesta bi bila samo siva betonska džungla, če ne bi bilo čebel, zato je v mestih vedno bolj pogosto urbano čebelarjenje in prizadevanje za čim več raznolikega zelenja.
Si zaveznik planeta? SODELUJ V NAGRADNEM KVIZU!
Čebelam najprijaznejša občina v Sloveniji
Mestni čebelnjak pri Botaničnem vrtu Univerze v Ljubljani.
Ljubljana je zelo bogata z zelenimi površinami, na območju Mestne občine Ljubljana pa delujejo kar trije odstotki vseh slovenskih čebelarjev, ki imajo več kot 4.500 panjev. Zato se je Mestna občina Ljubljana leta 2015 odločila, da bo izkoristila to "zeleno" danost in jo še približala svojim krilatim someščanom, da bodo še naprej lahko neovirano opravljali svoje delo. Med drugim je za umeščanje čebelarjenja v urbani prostor občina oblikovala čebelnjake in stojišča za panje, eden takšnih stoji na strehi Cankarjevega doma.
Večstoletna tradicija prodrla tudi v metropolo
Ustvarjanje ugodnih pogojev za urbano čebelarstvo in spodbujanje čebelarjev je tudi namen projekta Čebelja pot, ki združuje različne ukrepe za spodbujanje čebelarstva, tudi urbanega, vključuje številne zanimive točke kulturne in naravne dediščine. Odprli so jo leta 2016 kot eno od aktivnosti v okviru projekta Zelena prestolnica Evrope 2016.
Zanjo je Mestna občina Ljubljana prejela nagrado evropskega programa URBACT za dobro prakso. URBACT je program evropskega teritorialnega sodelovanja, katerega poslanstvo je spodbujati in podpirati trajnostni in celovit urbani razvoj.
Nacionalna URBACT točka IPoP – Inštitut za politike prostora je nevladna, svetovalna in raziskovalna organizacija na področju trajnostnega urejanja prostora.
Pri programu Čebelja pot sodeluje kar 32 različnih akterjev, od izobraževalnih in kulturnih institucij, institucij, povezanih z zdravjem, do gospodarskih institucij ter seveda čebelarjev in čebelarskih društev, ki vsaka na svoj način skrbijo za dobrobit čebel v mestu.
Poslanstvo: ohranjanje biotske pestrosti
Žuželka, zaradi katere bi bila mesta siva betonska džungla, je dobila več prostora tudi v Ljubljani.
Za vzrejo čebel je ključna zadostna količina površin za pašo, ki jih je v Ljubljani dovolj, občina pa kapacitete še krepi tudi s tem, da zelenic ne pokosi prehitro.
Občina ljubljanske čebelarje spodbuja, da čebele vzrejajo sonaravno in ekološko, javne zelene površine pa zasajuje z medovitimi rastlinami in drevesi ter si prizadeva odstraniti vse sovražnike čebel, kot so pesticidi, proste kisline, ostanki težkih kovin in genetsko spremenjeni organizmi. Za odstranjevanje plevela uporablja naravna čebelam prijazna sredstva. Rastline, ki jih občina zasaja na svojih površinah, naj bi bile povečini avtohtone in naj bi zagotavljale biotsko raznovrstnost. Prizadevajo si tudi za čim poznejšo košnjo mestnih zelenih površin, kar čebelam omogoča, da se dovolj najedo. Tudi zasebne zelenice zato pokosimo, ko travniško cvetje odcveti. Pogosta košnja namreč zmanjša biotsko pestrost in vodi do pojava t. i. zelenih puščav, ko za čebele in druge opraševalce zmanjka hrane.
Kako se vesti v bližini čebel?
- Čebele draži vonj po zdravilih, parfumih in alkoholu, hitri, sunkoviti gibi, glasno govorjenje in naša sapa.
- Čebela piči le v samoobrambi!
- Čebele ob čebelnjaku so veliko bolj razdražljive. V bližini čebel in čebelnjaka ostanimo mirni. Čebelnjaku se nikoli ne približamo s sprednje strani.
- Ko cveti pravi kostanj, so čebele še posebej razdražljive.
- Vselej uporabljamo ustrezno zaščitno opremo in upoštevamo navodila čebelarja.
- Pred obiskom se za ušesi natremo z eteričnim oljem nageljnovih žbic ali s kisom, razredčenim z vodo.
Kaj pa v svoji občini in pri sebi doma naredite za bolj zeleni planet?
Vsakodnevno ustvarjamo veliko dobrih in pozitivnih zgodb, ki uspešno pomagajo "krotiti" podnebne spremembe.
V Bohinju, na Jesenicah, v Budanjah, Škofji Loki, na Ptuju, v Mariboru, Šentjerneju in drugod dokazujejo, da so odločne spremembe na poti v podnebno nevtralno družbo mogoče in praktično izvedljive.
Naj tudi vaša občina postane zaveznik planeta.
PREVERI ŠE VEČ DOBRIH ZGODB.
Še nekaj drugih trajnostnih rešitev, ki Ljubljano spreminjajo v mesto z nižjim ogljičnim odtisom:
- Električni minibus Kavalir: prevoz na klic, ki je na voljo znotraj območja za pešce.
- Preobrazba starega mestnega avtobusa v mobilni mladinski center Ljuba in Drago: prostori za neformalno in priložnostno učenje mladih na dnevni ravni.
- Projekt Zunaj: podpora malim lokalnim akcijam – nov način sodelovanja občine in prebivalcev pri ustvarjanju ter skrbi za odprte prostore.
- Univerzalno dostopno mesto – mesto za vse: enakovredno vključevanje vseh prebivalcev v življenjsko okolje.
- Pešcona v Ljubljani: preurejanje središča mesta po meri pešcev za revitalizacijo starega mestnega jedra.
Ali si zaveznik planeta?
Vsak peti Slovenec meni, da so podnebne spremembe najresnejša težava, s katero se sooča svet, kaže v lanskem letu opravljena raziskava Evropske komisije.
V projektu LIFE IP Care4Climate so prepričani, da je skrajni čas, da od besed preidemo k dejanjem.
Poznaš vzroke sprememb in ukrepe za blažitev njihovih posledic bolje od svojih prijateljev?
Preveri svoje znanje in sodeluj v nagradnem žrebanju. Podarili bomo:
- 1 nahrbtnik in
- 3 majice.
Reši podnebni kviz!
Imamo Samo 1 planet: prehod Slovenije v nizkoogljično družbo
Navdihujoča spletna stran Samo 1 planet, kjer uporabniki lahko poiščejo številne ideje in zanimivosti s področja varovanja okolja in prehoda v nizkoogljično družbo, je nastala v okviru projekta LIFE IP CARE4CLIMATE, ki je sofinanciran s sredstvi evropskega programa LIFE, sredstvi Sklada za podnebne spremembe in sredstvi partnerjev projekta.
Partnerji projekta delujejo na področjih trajnostne mobilnosti, zelenega javnega naročanja, trajnostne gradnje in učinkovite rabe energije v stavbah ter podjetjih, odpadne hrane in rabe zemljišč, spremembe rabe zemljišč in gozdarstva (LULUCF). Cilj je učinkovito izvajanje ključnih ukrepov za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov v Sloveniji do leta 2030.
