SiolNET. Novice Slovenija
1

termometer

  • Messenger
  • Messenger

Kresalova ni izjema, tudi drugi ne bi smeli najemati

1

termometer

Računsko sodišče vladi nalaga, naj država ne najema poslovnih prostorov, ampak naj jih kupuje. Vendar vlada nima sredstev, da bi spoštovala lastne zaveze pri ravnanju z nepremičninami.

Računsko sodišče je v negativnem mnenju o najemu stavbe za NPU zapisalo, da je ministrstvo za notranje zadeve Katarine Kresal ravnalo negospodarno, ker se je odločilo za najem namesto za najem s postopnim odkupom.

"NPU ni izjema"

Vladi so predlagali, naj prouči vse možnosti za preoblikovanje obstoječega najemnega razmerja za poslovne prostore v pravno razmerje, ki bo pripeljalo do lastništva ministrstva oziroma države nad objektom.

Iz poročila posredno izhaja, da je treba pridobivati lastništvo nad nepremičninami in opuščati najemanje brez zagotovitve lastništva, so dodatno pojasnili za SiOL. "NPU ni izjema," menijo na računskem sodišču.

Dva milijona in pol na mesec

Državni organi imajo v najemu okoli 567 poslovnih prostorov v skupni površini 218.909 kvadratnih metrov, za katere naj bi v letu 2011 plačali skupaj z najetimi parkirnimi mesti 30.722.239 evrov oziroma povprečno 2.560.186 evrov na mesec. Le 11 poslovnih prostorov država odkupuje.

Država ima v lasti 8167 stavb in je solastnica766 stavb.

Vlada za kupovanje V vladni strategiji ravnanja z nepremičnim premoženjem države je organom, ki so pristojni za reševanje prostorske problematike, zapovedano, da so v skladu s finančnimi zmožnostmi dolžni postopno zmanjševati obseg nepremičnin, ki jih imajo v najemu.

Ko nepremičnino trajno potrebujejo za opravljanje svoje dejavnosti, bi morali poskusiti pridobiti lastništvo nad najeto nepremičnino ali lastništvo nad drugo primerno nepremičnino. Na to se je v primeru NPU sklicevalo računsko sodišče.

MNZ: Nimamo denarja Kot je pojasnilo ministrstvo za notranje zadeve, že strategija priznava, da bo zaradi pomanjkanja finančnih sredstev treba "v vmesnem obdobju prostorsko problematiko vseeno reševati z najemi".

Na ministrstvu trdijo, da za takojšen nakup poslovnih prostorov, ki bi glede na strategijo predstavljal najbolj gospodarno rešitev, v letu 2009 niso imeli in še danes nimajo potrebnih sredstev.

Križanič ne pusti lizinga Računsko sodišče meni, da bi bil tudi nakup z lizingom boljša izbira od najema. Vendar, kot opozarja MNZ, ministrstvo za finance tega ne pusti.

Ministrstvo za finance, ki ga vodi Franc Križanič, se do odločitve računskega sodišča in ministrstva za notranje zadeve ne opredeljuje. Spomnili pa smo se, da je davčna uprava pred časom želela odkupiti stavbo, ki jo najemajo, pa jim vlada tega ni pustila zaradi načina izračuna primanjkljaja.

Lizing povečuje primanjkljaj Za razliko od najema namreč lizing po evropskem sistemu za državne proračune povečuje primanjkljaj v letu, ko je sklenjen.

"To pomeni – če gre za pogodbo sklenjeno v letu 2011 v skupni vrednosti 20 milijonov evrov in če se finančni lizing sklene za 10 let, kar bi pomenilo, da je letna obveznost 2 milijona evrov – da bi bil primanjkljaj sektorja države v letu 2011 za 18 milijonov evrov višji (ker bi bila 2 milijona evrov že predvidena med odhodki)," so pojasnili na ministrstvu za finance.

Val negativnih mnenj? Na ministrstvu za javno upravo, ki je pripravilo strategijo ravnanja z nepremičninami, se o neskladju med stališčem ministrstva za finance in določili strategije, na katere se sklicuje računsko sodišče, niso opredeljevali. Navedli so le, da ta strategija predstavlja usmeritve vlade in ne njihovega ministrstva.

Z vlade niso sporočili, niti da bodo spremenili strategijo ravnanja z nepremičnino, niti da bodo spremenili prakso na tem področju. Ali to pomeni, da lahko pričakujemo val negativnih mnenj računskega sodišča?

Komentarji

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

Delite na:
Delite na: Facebook Twitter Viber Pinterest Messenger E-mail Linkedin