Piloti balonov morajo sami skrbeti, da ne letijo v slabem vremenu, pravi Darko Kranjc, vodja območne kontrole zračnega prometa v Ljubljani, aktivni kontrolor tako priletnega kot preletnega letenja.
Balonarji so dolžni kontroli zračnega prometa prijaviti, če letijo v kontroliranem zračnem prostoru, medtem ko se jim za lete v nekontroliranem zračnem prostoru ni treba javljati. Ponesrečeni balon je letel v nekontroliranem prostoru, zato ni potreboval dovoljenja kontrole zračnega prometa. Se je pa včeraj kontroli zračnega prometa javil drugi balon, ki je varno pristal.
Balon se je kontroli zračnega prometa javil pred vstopom v kontroliran zračni prostor, ko je zapuščal višino 3.000 čevljev, pa se je odjavil. Kot pojasnjujejo na kontroli zračnega prometa, nič ni kazalo, da bi bilo karkoli narobe.
Veliko ljubiteljev na nebu
Kot je pojasnil Krajnc, je zračni prostor v Sloveniji ravno zaradi ljubiteljskega letenja strukturiran na kontroliran in nekontroliran prostor, saj se Slovenci ukvarjamo tako z jadralnim letenjem, zmajarstvom, balonarstvom in se tako zagotovi čim večja varnost udeležencev v zračnem prometu. "Zaradi tega je mogoče vzletati in pristajati v nekontroliranem zračnem prostoru brez radijske zveze, brez radarskega odzivnika, brez kontakta s komerkoli in niso potrebna nobena dovoljenja, če se nahajate znotraj nekontroliranega zračnega letenja. Če želite vstopiti ali vzleteti in pristati v kontroliran zračni prostor, morate oddati plan in imeti radijsko zvezo, v posameznih primerih tudi radijski odzivnik in tako zagotoviti varnost udeležencev v zračnem prometu," pojasnjuje Kranjc.
Praksa je, da se leti v nekontroliranem zračnem prostoru ne prijavijo
V teh primerih je nujno navezati stik s kontrolo zračnega prometa in pridobiti dovoljenje za vstop v kontroliran zračni prostor. To, da se pilot ponesrečenega balona včeraj ni javil kontroli zračnega prometa, torej ni nič neobičajnega, še več, praksa je, da se ne javljajo. "Na svojo željo pa se seveda lahko javijo, saj si na tak način zagotovijo dodaten servis z naše strani, če se jim na poti kaj zgodi," dodaja Krajnc.
Da bi lahko nesrečo v primeru, da bi let prijavili, preprečili, Krajnc ne potrjuje. "Mi njih ne vidimo, a če let prijavijo, vemo, da so v zraku. V primeru, da se ne odjavijo, smo dolžni sprožiti iskalno oziroma reševalno akcijo." Radarji balonov ne zaznajo. Kot pojasnjuje vodja kontrolorjev, komunikacija v primeru prijave poteka prek radarskega odzivnika tako, da radar pošlje balonu vprašanje in radarski odzivnik odgovori. "Balonov ne vidimo, razen če je opremljen z dodatno opremo, sicer pa naši radarji zaznajo samo kovinske objekte, ki se gibljejo v našem zračnem prostoru," pravi Krajnc.
Balonarji letijo po vizualnih pravilih letenja
Sicer obstaja možnost, da bi pilota balona v primeru, če bi let prijavil, opozorili na vreme, vendar mora pilot vseeno preveriti stanje vremena, dodaja. "Balonarji namreč letijo po vizualnih pravilih letenja, zato tudi sami skrbijo za stanje vremena, za ločeno letenje od drugih letal, tako da naše podajanje informacij nanje nima velikega vpliva. Če bi mi od sosednjega balona dobili informacijo, da je v bližini nevaren oblak, jo posredujemo vsem drugim. Obstaja možnost, da bi se stvar drugače razvila," meni Krajnc, ki pa sicer ne vidi smisla v tem, da bi kontroli zračnega prijavljali prav vse lete v nekontroliranem zračnem prostoru.
"Mislim, da bi bilo tega preveč, ker še vedno obstaja obveza pilotov, da ne poletijo v slabem vremenu. S samim dekretom o planu načrta ne bi prav veliko dosegli," je prepričan.