Sreda, 4. 6. 2025, 11.27
1 dan, 18 ur
KPK pod pritiskom: Erar spodkopal zaupanje v nadzor nad porabo javnega denarja
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,98
KPK so na napake bili opozorjeni že novembra 2024, ko ji je Uprava za javna plačila (UJP) poslala popravljene podatke, vendar jih KPK pred objavo ni vključila v sistem. Po javni objavi je KPK krivdo pripisala UJP in zoper upravo sprožila predhodni postopek, čeprav UJP za nastale napake ni bila odgovorna.
Aplikacija Erar, ki jo vodi Komisija za preprečevanje korupcije (KPK), bi morala biti osrednje orodje za zagotavljanje nadzora nad porabo javnih sredstev. A prenova sistema, ki naj bi izboljšala uporabniško izkušnjo in podatkovno natančnost, je razkrila obratno: napake, zavajajoče prikaze in pomanjkanje nadzora pri vodenju projekta. KPK so na napake opozorili že novembra 2024, ko ji je Uprava za javna plačila (UJP) poslala popravljene podatke, vendar jih KPK pred objavo ni vključila v sistem. Po javni objavi je KPK krivdo pripisala UJP in zoper upravo sprožila predhodni postopek, čeprav UJP za nastale napake ni bila odgovorna.
Že nekaj ur po lansiranju prenovljene aplikacije Erar, marca letos, so se v javnosti pojavili prvi znaki zmede. Posamezne transakcije so bile prikazane večkrat, številni podatki pa napačno označeni ali preprosto manjkajoči. Pri podjetjih in javnih zavodih, ki prejemajo denar iz javne zdravstvene blagajne, je bil obseg nakazil v aplikaciji pogosto tudi do 50 odstotkov nižji od dejanskega. V nekaterih primerih so bili prikazani celo računi, ki so pripadali fizičnim osebam ali skladom in jih sistem sploh ne bi smel javno prikazovati.
V eni izmed najodmevnejših napak je aplikacija prikazala, da je GEN-I nakazal 20 milijonov evrov fizični osebi – kar se je izkazalo za napačno interpretacijo transakcije do Centralne klirinško-depotne družbe (KDD), povezane z obveznicami. Vzporedno so bili napačno prikazani tudi prenosi sredstev pri podjetjih, povezanih s Slovenskim državnim holdingom.
Kot zdaj razkrivajo dokumenti in izjave z UJP, je KPK že novembra lani prejela podatke o skoraj 5.000 napačnih transakcijah, ki so jih na UJP identificirali s pomočjo algoritmov in dodatnih analiz, poročajo na Necenzurirano.si. Napake so bile posledica tehnične omejitve, ki ni pravilno obdelala poravnalnih računov in posebnih računov podjetij brez matičnih številk.
KPK je imela popravljene podatke, a jih ni upoštevala
Kot zdaj razkrivajo dokumenti in izjave z UJP, je KPK že novembra lani prejela podatke o skoraj 5.000 napačnih transakcijah, ki so jih na UJP identificirali s pomočjo algoritmov in dodatnih analiz, poročajo na Necenzurirano.si. Napake so bile posledica tehnične omejitve, ki ni pravilno obdelala poravnalnih računov in posebnih računov podjetij brez matičnih številk. UJP je pripravila popravke in jih večkrat – vsaj petkrat – posredoval KPK. Taje podatke prevzela, a jih do zagona prenovljene aplikacije ni vključila.
Ko so marca letos izbruhnile kritike, je KPK namesto prevzema odgovornosti kazala s prstom na Upravo za javna plačila. Konec aprila je proti UJP celo sprožila predhodni postopek, v katerem je začela preverjati, ali naj bi bila prav uprava kriva za napačne prikaze transakcij – zlasti v primeru podjetja GEN-I.
Samostojno, brez sodelovanja in brez nadzora?
Projekt prenove Erarja, ki je bil vreden nekaj več kot četrt milijona evrov in so ga izvedli z zunanjim izvajalcem A-Soft, je bil izpeljan povsem v lastni režiji KPK. Komisija ni vključila UJP, Ajpesa ali drugih ključnih državnih organov, katerih podatki so temelj za delovanje sistema. Po poročanju Necenzurirano.si ni bilo niti osnovnega preverjanja točnosti niti simulacije delovanja novega sistema pred zagonom.
Ko so se napake začele kopičiti in so novinarji začeli postavljati vprašanja, so se na KPK odzvali z izbrisom celotnega spornega obdobja iz Erarja. Obenem so – šele po javnem pritisku – skupaj z UJP in Ajpesom oblikovali posebno delovno skupino za odpravo napak, piše Necenzurirano.si. A sistemske pomanjkljivosti s tem niso izginile.
Kdo je odgovoren?
Na UJP so jasno potrdili, da so KPK posredovali popravljene sezname napak tako novembra kot marca. Skupaj je šlo za skoraj 7.000 napačnih transakcij. A na KPK so še sredi aprila javno zatrjevali, da so te podatke prejeli šele marca – kar pa po poročanju Necenzurirano.si ne drži. Hkrati niso hoteli konkretno pojasniti, katere podatke so popravili in kdaj, temveč so na splošno odgovorili, da vse zaznane pomanjkljivosti odpravljajo v najkrajšem možnem času.
Kdo je odgovoren? Na UJP so jasno potrdili, da so KPK posredovali popravljene sezname napak tako novembra kot marca.
Kot navajajo na Necenzurirano.si, ta izgovor ne zadostuje. Če institucija, ki naj bi bdela nad integriteto in transparentnostjo, sama ravna malomarno, ignorira opozorila in nato še zavaja javnost, s tem spodkopava svoj lastni mandat. Napake v Erarju niso zgolj tehnična nevšečnost – so opozorilo, kako hitro lahko orodje za nadzor postane vir napačnih obtožb, dvomov in manipulacij, če z njim ne ravnamo odgovorno.
