Kongres SDS: Janša še sedmič in napad na vlado

Predsednik Slovenske demokratske stranke in nekdanji premier bo v soboto v Celju dobil še sedmi mandat na čelu stranke, ki na desni sredini prevladuje od volitev leta 2000. Štiri leta pozneje je SDS prvič vodila vlado, saj je Janši uspelo združiti pomladne stranke, vladno večino pa je z vstopom v desnosredinsko koalicijo omogočila DeSUS.

Strnitev vrst ob manjši disonanci SDS gre na kongres kot največja opozicijska stranka, čeprav je kljub zaostanku za Pozitivno Slovenijo po predčasnih volitvah leta 2011 drugič oblikovala vlado. Padec Janše po obremenilnem poročilu protikorupcijske komisije je stranko strnil, kot edino "disonanco" je bilo opaziti odhod nekdanjega "superministra" Žige Turka, ki se je umaknil z vseh funkcij v stranki s previdnim pojasnilom o razpetosti "med rezultati lastnega premisleka ter mnenji in dejanji ekipe", v kateri je sodeloval.

Malo večje disonance V zgodovini SDS je sicer odstopanj od "glavne linije" malo, še najburneje je bilo prav na kongresu leta 2001 v Celju, ko je "odpadel" eden od tedaj najbolj prepoznavnih obrazov stranke Ivo Hvalica, ki je ob kritiki vodje stranke kandidiral za člana izvršilnega odbora. Takrat je Janša pred volitvami tega organa dejal, da ne misli voditi stranke, v kateri bi obstajala dva pogleda na grajenje stranke v prihodnje. Konec leta je iz stranke izstopil tudi nekdanji poslanec Franc Čebulj, Hvaličev somišljenik.

Državljanska disonanca Precej odmeven je bil še odhod nekdanjega podpredsednika stranke in evropskega poslanca Mihe Brejca, ki naj bi po prepričanju vodilnih v SDS pomagal ustanavljati Državljansko listo.

Ko se demokrat po porazu umakne sam Janez Janša je na vrh takratne Socialdemokratske stranke Slovenije prišel leta 1993, po hudem porazu stranke na volitvah leta 1992, ko jo je vodil nekdanji predsednik leta 1990 zmagovite koalicije Demos Jože Pučnik. Legenda slovenske politike se je z vrha stranke kot pravi demokrat umaknil sam. Šest let za tem, leta 1999 na kongresu SDS v Portorožu, je bil Pučnik izvoljen za častnega predsednika stranke.

Feniks iz pepela in prevlada na desnici Janša je stranko na prihodnjih volitvah leta 1996 "dvignil" na 16 odstotkov, a desni sredini kljub 45 glasovom v parlamentu ni uspelo sestaviti vlade. Naslednjih osem let so zaznamovali krepitev stranke in spori na desnici, ki so se leta 2004 končali s prevlado SDS na desni strani političnega spektra in z oblikovanjem prve Janševe vlade.

Ko Janšo prekaša Jelinčič Janša je predsednik z najdaljšim stažem med vodji parlamentarnih strank, med preostalimi strankami ga prekaša le Zmago Jelinčič, ki zunajparlamentarno SNS vodi od leta 1991.

Kongresna tarča je predvidljiva Na kongresu SDS v Celju je pričakovati ponovno poenotenje stranke okrog predsednika in napad na vladno koalicijo Alenke Bratušek. To nakazuje tudi osnutek kongresnega programskega dokumenta Družba svobode in odgovornosti, ki SDS označuje kot osrednjo politično silo demokratične in samostojne Slovenije.

Zrušitev kratkega pomladnega mandata "Šibkost koalicije in gospodarska kriza sta razgradnjo monopolov in večjo normalizacijo preprečili tudi v obdobju kratkega pomladnega mandata leta 2012. Vlado so zrušili tisti hip, ko je bil državno-lastniški monopol resno ogrožen," med drugim piše v osnutku dokumenta.

Poleg volitev vodstva stranke (predsednika ter izvršilnega in nadzornega odbora) bo SDS med drugim sprejela tudi resolucijo o enakomernem razvoju Slovenije, dva podpredsednika stranke pa bo po kongresu izvolil svet stranke. Statut SDS določa, da svet podpredsednika voli na predlog predsednika, ki svetu predlaga tudi imenovanje generalnega sekretarja.

Slovo Ramšakove in prihod Valič Zverove? Zdajšnja podpredsednika sta Zvonko Černač in Sonja Ramšak, nekateri mediji pa so špekulirali, da bo naslednica Ramšakove Andreja Valič Zver, žena nekdanjega podpredsednika stranke in zdajšnjega evropskega poslanca Milana Zvera, ki je neuspešno kandidiral na lanskih predsedniških volitvah.

Strast, večja od Zvera Valič Zverova je v predsedniški kampanji pokazala strast do politike, zdelo se je, da je pri tem presegla celo svojega moža. Na spletni strani SDS je objavljen predkongresni nagovor zgodovinarke, ki je bila v času prve Janševe vlade imenovana za direktorico Študijskega centra za narodno spravo.

Plenilci, rjavosrajčniki, revolucija in kri "Kaj pomeni SDS za Slovenijo, vem že dolgo. Lani, ko sem aktivno sodelovala v Milanovi predsedniški kampanji in sva se udeležila na stotine dobro obiskanih prireditev, sem srečala množico ljudi, ki so pokazali, da potrebujejo pokončne politike, ki v resnici delajo za Slovenijo, ne pa da jo uporabljajo za svoje interese. Žal je plenilska mentaliteta, ki za svoj obstoj ne izbira sredstev, tudi tistih najbolj zavrženih, po 22 letih od nastanka samostojne slovenske države danes odkrito spet na svojem uničujočem pohodu. Evropske vrednote so ji v napoto, parlamentarna demokracija je zanjo preživeta. Potrebuje nove obraze, novo revolucijo, novo kri. Takšne koncepte, ki nevarno vse bolj spominjajo na tiste rjavosrajčne iz prvih desetletij prejšnjega stoletja, je treba zavrniti z vso pokončnostjo in odločnostjo."

Razmislila bo o Janševi ponudbi, če … Valič Zverova je sicer dejala, da je za svojo domnevno kandidaturo za podpredsednico izvedela iz medijev in da se o tem z Janšo ni pogovarjala. Če bi jo predsednik SDS za to funkcijo predlagal, bi o tem razmislila, ob obilici strokovnega dela in obveznosti pa bi bila odločitev težka, je povedala za STA.