Komisija DZ in društva o invalidski problematiki

V prvem delu so bile predstavljene težave na področju avtizma, težave slepih in slabovidnih otrok v Sloveniji ter spor med Društvom distrofikov Slovenije ter Društvom za teorijo in kulturo hendikepa (YHD). Predsednica Centra za avtizem Vesna Melanšek je dejala, da se stvari na področju obravnave avtizma izboljšujejo, da pa ljudem z avtizmom po dani diagnozi celostna obravnava še ni omogočena. Predlagala je, da bi Center za avtizem postala krovna organizacija na tem področju.

Izidi preiskav v Sloveniji različni od izvidov v tujini

Na avtistično problematiko so opozorili tudi v društvu Dan. PO njihovih opozorilih je temeljni problem, da se izvidi preiskav v Sloveniji razlikujejo od izvidov v tujini. Po slovenskih izvidih so otroci zdravi, medtem ko tuje analize tega ne potrjujejo. Pri tem gre za preiskave znotraj uradne medicine, poudarjajo v društvu. Zato društvo predlaga, da se v Sloveniji zagotovi enega zdravnika, ki bi bil usposobljen za problematiko avtizma.

Predsednik Zveze društev slepih in slabovidnih Stane Padežnik je opozoril na težave slepih in slabovidnih otrok. Ti namreč še nimajo zagotovljenih vseh učbenikov, težavo pa vidi tudi v tem, da so ti otroci v šolah v večini primerov izključeni iz sodelovanja pri telesni vzgoji, športnih dnevih in šoli v naravi.

"Društvo postaja tarča načrtnega napadanja"

Predstavnica društva distrofikov Mateja Toman je izpostavila neutemeljene obtožbe, ki se nanašajo na društvo in ki po njenem mnenju močno ovirajo delovanje društva. Dejala je, da so deležni vseh "možnih nadzorov", pri čemer meni, da društvo postaja "tarča načrtnega napadanja". Od komisije pričakuje, da oblikuje mnenje do omenjene problematike.

Predsednica Društva za teorijo in kulturo hendikepa (YHD) Elena Pečarič pa je očitala predsednici komisije Majdi Potrata (SD), da ne obravnava vseh društev enako.

V imenu vladnega sveta za invalide je spregovoril Boris Šuštaršič, ki je dejal, da v tem mandatu niso niti enkrat zasledili, da bi šlo na sistemski ravni za kršenje pravic. Po njegovem mnenju je Slovenija primer dobre prakse v EU.