Koliko odvzetega premoženja bo minister Pličanič naštel čez eno leto?

"Želite živeti v stanovanju razvpitega narkošefa? Brez težave. Že za 150 evrov na mesec se oddaja stanovanje Darka Šarića v izmeri 50 kvadratnih metrov. Tisto veliko na Aveniji Arsenije Čarnojevića, ki ima 180 kvadratnih metrov, so že pred dvema letoma oddali za tisoč evrov na mesec."

Pred dnevi je hrvaški Jutarnji list tako poročal, kako direkcija za upravljanje z odvzetim premoženjem pri srbskem ministrstvu za pravosodje in državno upravo pridno polni državno blagajno z denarjem od nepremičnin, ki so jih zasegli kriminalcem. In to še pred razsodbo, ali je Šarić storil kazniva dejanja v zvezi s prepovedano drogo, ki mu jih očitajo. Sojenje Šariću se je namreč šele začelo ‒ to pomeni, da Srbi z zasegom niso čakali na pravnomočno sodbo kazenskega sodišča.

V pravosodju gre prepočasi Je kaj takšnega mogoče v Sloveniji oziroma kdaj lahko podobno učinkovite ukrepe pričakujemo tudi pri nas?

"Srbske zakonodaje glede tega natančno ne poznam, zato ne morem komentirati, zakaj so Srbi pri tem učinkovitejši. Strinjam pa se, da se stvari v pravosodju na splošno premikajo prepočasi," je za PlanetSiol.net povedal pravosodni minister Senko Pličanič.

Zalar: Srbi ohranjajo vrednost premoženja Nekdanji pravosodni minister Aleš Zalar pa pravi, da Srbija z denarjem od najema nepremičnin ne polni državne blagajne, temveč "ohranja vrednost zaseženega premoženja". Pri zaseženi gotovini ali na primer zlatu potrebe po ohranjanju premoženja ni. V primeru nepremičnin, ko cene nihajo, pa je vrednost premoženja najlaže ohranjati z najemom ali prodajo, pravi Zalar.

Kaj pravi slovenski zakon? Po zakonu o odvzemu premoženja nezakonitega izvora (ZOPNI) se postopek finančne preiskave izvede, če se v predkazenskem ali kazenskem postopku izkažejo razlogi za sum, da posamezniki razpolagajo s premoženjem nezakonitega izvora. Zakon določa pogoj, da mora skupna vrednost tega presegati 50 tisoč evrov. Zakon sicer našteva, katera so "kataloška kazniva dejanja", torej tista kazniva dejanja, pri katerih lahko organi uporabijo takšen ukrep.

Po zakonu o kazenskem postopku lahko sodišče v kazenskem postopku, lahko pa tudi prej, v predkazenskem postopku, na predlog državnega tožilca odredi začasno zavarovanje zahtevka za odvzem premoženjske koristi.

Ko v kazenskem postopku ugotovijo odgovornost oziroma krivdo posameznika, čigar premoženje je začasno zavarovano, lahko država v pravdnem postopku – pri tem mora lastnik dokazovati izvor tistega, kar ima – domnevno nezakonito premoženje odvzame.

Pličanič: Tožilstvo lahko dela hitro in učinkovito Zakon o odvzemu premoženja nezakonitega izvora je bil sicer sprejet novembra 2011, veljati je začel maja 2012. Sredi meseca je odbor za pravosodje pripravil predlog novele zakona. Ta bo, kot poudarja Pličanič, tožilcem omogočal učinkovitejše in hitrejše delo.

"Novost je uvedba finančne preiskovalne skupine, v kateri so tožilci, policisti, predstavniki Dursa in urada za preprečevanje pranja denarja. Pomembno je namreč, da ti organi delujejo koordinirano. Znotraj specializiranega tožilstva pa je oblikovana posebna enota, ki bo skrbela samo za to, tudi za ustrezen kader," poudarja Pličanič.

Tožilci do zdaj odredili deset finančnih preiskav Do tega trenutka še niso odvzeli nobenega premoženja sumljivega oziroma nezakonitega izvora. Specializirano državno tožilstvo je do zdaj odredilo deset finančnih preiskav po ZOPNI. Od tega so v treh primerih finančne preiskave končane, na pravdno sodišče pa so vložili tožbe za odvzem premoženja nezakonitega izvora.

Gre za tri tožbe, po katerih bi, ko bodo pravnomočne, na račun države pricurljalo dobrih 3,7 milijona evrov ‒ 1,8 milijona, 1,5 milijona in 340 tisoč evrov.

Finančno preiskavo izvora premoženja, vrednega 1,8 milijona evrov, so uvedli na mariborskem tožilstvu, medtem ko na tožilstvih v Kranju, Novem mestu, Slovenj Gradcu in Murski Soboti do zdaj še niso uvedli nobene preiskave na podlagi ZOPNI.

Celjsko tožilstvo: od leta 2010 do danes 15 pobud za preiskavo Več pobud za uvedbo finančnih preiskav na podlagi ZOPNI je podalo tudi celjsko tožilstvo. Leta 2010 štiri, sodišče pa je potrdilo dve, in sicer v znesku dobrih 500 tisoč evrov. Leta 2011 so tožilci podali dve pobudi, sodišče pa je potrdilo eno v znesku 151 tisoč evrov.

Največ, sedem pobud so celjski tožilci dali v letu 2012, sodišče pa je potrdilo štiri v znesku dobrih 139 tisoč evrov. "V letu 2013 smo podali dve pobudi, sodišče pa je obe potrdilo, in sicer v znesku 2,1 milijona evrov," je pojasnil vodja celjskih tožilcev Ivan Žaberl.

"V enem primeru je že bilo začasno odvzeto premoženje v vrednosti 70.396 evrov, v petih primerih pa so odrejena začasna zavarovanja za odvzem premoženja nezakonitega izvora v skupni vrednosti 7.170.944 evrov," so še pojasnili na specializiranem tožilstvu.

Preverjali za 170 milijonov evrov sumljivega premoženja S policije so nam sporočili nekaj podatkov o opravljenih preiskavah. V letu 2013 so izvedli finančne preiskave v 276 zadevah zoper 513 fizičnih oseb in 206 pravnih oseb, je za PlanetSiol.net pojasnil Drago Menegalija z generalne policijske uprave.

"V finančnih preiskavah se je preverjalo za 171,2 milijona evrov domnevno protipravno pridobljene premoženjske koristi. Po končanih preiskavah je policija na pristojna tožilstva podala 150 pobud za začasno zavarovanje zahtevka za odvzem premoženjske koristi v zadevah, v katerih je bila ugotovljena korist v višini 131,3 milijona evrov zoper 246 fizičnih oseb in 201 pravno osebo," je še zapisal Menegalija. Dodal je, da v 139 preiskovanih primerih kaznivih dejanj niso našli, so pa o tem podali poročila na tožilstva.

Podatkov za letos še nimajo.

A pri podatkih policije je treba pojasniti, da se ti nanašajo na finančne preiskave, ki se bile opravljene po zakonu o kazenskem postopku, ne pa po ZOPNI. Pogoji za uvedbo preiskave so namreč po naštetih predpisih različni. Eden od njih je dokazno breme osebe, ki jo preiskujejo po ZOPNI.

Pobude za začasno zavarovanje zahtevka za odvzem premoženjske koristi so podali na različna tožilstva v Sloveniji. Gre za sum protipravno pridobljene premoženjske koristi, ki izvira iz kaznivih dejanj in jo je mogoče začasno zavarovati v klasičnem kazenskem postopku. Minister za pravosodje: Zdaj naj zavihajo rokave Pličanič zagotavlja, da ima tožilstvo zdaj vse vzvode, da lahko ZOPNI tudi izvaja: "Imajo zakonsko podlago, ministrstvo je zagotovilo sredstva za nov, ustrezen kader." In rezultat? "Zdaj naj zavihajo rokave, rezultate pa bomo preverjali čez eno leto," napoveduje Pličanič.

"Ta zakon je napisan tako, da se dokončni odvzem zgodi po pravnomočni sodbi v pravdnem postopku. Povprečen postopek, ko vemo, da so mogoče pritožbe, traja leto in pol, zato lahko zdaj počasi že pričakujemo prve pravnomočne sodbe," meni nekdanji pravosodni minister Aleš Zalar, ki je prepričan, da rezultatov ne moremo pričakovati čez noč.

Za zaseženo premoženje skrbi pet različnih ustanov ZOPNI sicer določa, kdo hrani in upravlja zaseženo premoženje ter kdo skrbi za njegovo prodajo. Ta pristojnost je pri nas razpršena kar na pet institucij: ‒ za vrednostne papirje skrbi agencija za upravljanje kapitalskih naložb, ‒ za drugo finančno premoženje ministrstvo za finance, ‒ za premičnine skrbi CURS, ki za hrambo pooblasti zunanje izvajalce, ‒ za kmetijska zemljišča in gozdove skrbi sklad kmetijskih zemljišč in gozdov, ‒ za druge nepremičnine pa javni nepremičninski sklad.

ZOPNI – zakon, sprejet po čudežu Ali ne bo ta razpršenost odgovornosti povzročila dodatnih nevšečnosti, ko bo šlo na primer za mešano premoženje? "Enotna presoja tako koalicije kot stroke je bila, da to ni težava. Če se bo v praksi pokazalo za slabo, bomo to spreminjali naknadno," pravi pravosodni minister Pličanič.

Zalar pa pravi, da je ZOPNI, predlagala ga je poslanska skupina Zares, ki je iz vlade takrat že izstopila, in ne vlada, sprejet v takratni politični realnosti.

"Na ta zakon je državni svet dal veto, vlada ga je sprejela, ko je bila že v odhodu, državni zbor pa razpuščen. Dosegel sem, da se je parlament še enkrat sestal in odločal o tem zakonu, čeprav v resnici ni imel več mandata. Od prvotnega zakona je ostal samo naslov, zato je pravi čudež, da smo ta zakon, ki bo verjetno še potreben nekaterih popravkov, sploh dobili," je povedal Zalar.