Nedelja, 19. 1. 2020, 19.33
4 leta, 10 mesecev
Rubrika Poklici (10.): Servis smuči
Ko udari zelena zima: ne le žičničarji, borijo se tudi serviserji #video
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
2,03
3
Tako kot se žičničarji v obdobju zelenih zim borijo za vsakega smučarja posebej, podobno počnejo tudi serviserji smučarske opreme. Njihovo delo se je v zadnjih letih zdesetkalo, pravi dolgoletni serviser smuči Vine Osredkar, in to čeprav jim gre na roko dejstvo, da je tehnični sneg, ki je v zelenih zimah prevladujoča "sestavina" smučišč, bolj agresiven in bolj obrabi smuči. Enak vpliv ima tudi tehnika smučanja, ki je bolj agresivna, ljudje pa so vse bolj osveščeni, da je servis smuči pred sezono zaželen, če ne kar obvezen.
Vine Osredkar je dolgoletni serviser smučarske opreme. Pluse in minute tega poklica, razliko med dejavnostjo nekoč in danes predstavljamo v 10. zgodbi rubrike Poklici.
Vineta Osredkarja smo ujeli sredi največje gneče. Serviserji smuči so do konca januarja najbolj iskana "roba", saj smo trenutno sredi obdobja, ko so smučarski paketi v tujini na voljo po akcijskih cenah. Na vrhuncu sezone dela od jutra do večera. Tako kot žičničarje so zelene zime udarile tudi serviserje, a jim gre po drugi tehnični sneg na roko. Zaradi agresivnejše strukture namreč bolj uničuje spodnji del smuči.
Boris Strel, več kot samo prijatelj iz otroštva
Osredkarja, po izobrazbi profesorja športne vzgoje, je v svet priprave smuči zapeljalo leta 1986, ko ga je k sodelovanju povabil prijatelj iz otroških let, zdaj že pokojni Boris Strel.
Vsega v povezavi s servisiranjem smučarske opreme ga je naučil pokojni smučar Boris Strel, prijatelj iz otroških let. V delavnici je še vedno njegov spominski kotiček.
"Boris je takrat zaključil svojo smučarsko kariero in že jeseni leta 1986 odprl prvi smučarski servis v Škofji Loki, kmalu zatem pa še v Ljubljani. Pridružil sem se mu novembra istega leta."
Boris Strel (1959-2013) bo v zgodovino slovenskega alpskega smučanja zapisan kot prvi smučarski dobitnik kolajne na velikih tekmovanjih in prvi zmagovalec moške veleslalomske preizkušnje svetovnega pokala. Bil je član legendarne generacije slovenskega alpskega smučanja, ki je pred več kot tremi desetletji orala smučarsko ledino.
Prva leta je servis v Ljubljani deloval na Dalmatinovi, se po sedmih letih preselil v Šiško na Vodnikovo, od tam pa v Črnuče. Na začetku je veliko ljudi res prihajalo zaradi Borisa Strela, priznava Osredkar, a vračali so se izključno zaradi dobro opravljenega dela, je prepričan.
VIDEO: Tako se spominja pokojnega smučarja, sicer velikega prijatelja Borisa Strela.
Priznava, da je razlika med delom in povpraševanjem po storitvah serviserja smuči v primerjavi s časi, ko so bile zime, take kot se za zimo spodobi, ogromna.
"Sezone našega dela so bile v obdobju pravih zim bistveno daljše. Delali smo od novembra do 1. maja, ko so ljudje množično hodili na smuko v Francijo. Zdaj je sezona bistveno krajša. Začne se decembra s 'ski openingi', ko so vozovnice cenejše, in se zaključi, vsaj če govorimo o masovnem smučanju, s šolskimi počitnicami konec februarja. Po tistem zanimanje za servis smuči upade za 80 odstotkov. Nekdaj nas je bilo v delavnici po deset, danes sva dovolj dva," pripoveduje Osredkar.
"Razlika med delom in povpraševanjem po storitvah serviserja smuči je v primerjavi s časi, ko so bile zime take, kot se za zimo spodobi, ogromna. Včasih smo imeli toliko dela, da smo delavnico morali zapirati, danes se borimo za vsako stranko posebej."
Spominja se, da je bilo pred leti toliko povpraševanja po servisu, da sta v ponedeljek in torek dva pisala samo naloge za prevzem, in so morali včasih delavnico zaradi preobremenjenosti kar zapreti. No, danes je slika bistveno drugačna. "Borimo se za vsako stranko posebej," priznava sogovornik.
Razlika je tudi v tem, da je bilo reguliranje okovja pred leti precej bolj zapleteno - treba je bilo zvrtati luknjo v smučko -, medtem ko je danes dovolj že premik in ga opravi lahko smučar sam.
Razlika nekoč in danes?
Neprimerljivo je, odgovarja na vprašanje o razliki nekoč in danes. "Žičničarji tarnajo, da potrebujejo pomoč države, kaj pa naj storimo mi?" se sprašuje. "Mi za kaj takega nimamo nobenih možnosti," se je vdal.
Naložbe so le pobožne želje
Tudi o denarju za naložbe za nakup novih strojev lahko le sanjajo. "K sreči smo imeli Borisa, ki je bil glede priprave smuči vizionar. Že pred več kot 30 leti se je povezal s podjetjem v Avstriji in bil njihov zastopnik. Že vnaprej je vedel, kaj bo."
Ski servis Strel je zlate čase doživljal od leta 1988 do 2003, prvo krizo pa je bilo občutiti tik pred Strelovo smrtjo leta 2013. "Naša zadnja skupna sezona je bila najslabša do takrat, a je bil leto pozneje obisk še 25-odstotkov manjši," se spominja sogovornik.
VIDEO: Odkar poznamo tehnični sneg, imajo zelene zime na naše delo manjši vpliv:
Plus? Tehnični sneg in carving
Delo serviserjev smučarske opreme pa ni odvisno samo od zime, tudi tehnični sneg je v postopek priprave smuči vnesel številne novosti.
"Kristali tehničnega snega so drugačni, struktura snega je drugačna, podlaga je bolj agresivna in obraba smuči je zato večja. S tem se je sam proces servisiranja zelo spremenil. Prej se je delalo na 'šmirgel', danes se uporabljajo keramični diski," je pojasnil serviser.
"Tudi tehnika smučanja se je spremenila. Hitrosti so večje, podlaga je zaradi tehničnega snega bolj agresivna, tudi zato je obraba smuči večja."
VIDEO: Kako carving tehnika smučanja vpliva na obrabo smuči?
Minus: Manj smučarjev in redkejša menjava opreme
In če sta sodobna tehnika smučanja in umetnonastali sneg voda na serviserski mlin, pa je minus ta, da Slovenci danes smučajo manj kot nekoč, pa tudi smučarsko opremo menjavajo bistveno redkeje.
Če smo bili v Sloveniji pred leti glede na število prebivalcev po nakupu tekmovalnih smuči in vezi v samem svetovnem vrhu, je danes slika bistveno drugačna.
Vine se spominja, da Avstrijcem, sicer znanem kot smučarskem narodu, nikoli ni bilo jasno, zakaj Slovenci pokupijo toliko smuči. Za primerjavo: v 45-milijonski Italiji so na leto prodali 45 tisoč parov smuči, v komaj dvomilijonski Sloveniji pa kar 20 tisoč.
Plus? Večja osveščenost.
A če smo že začeli z naštevanjem plusov, z njim še zaključimo. "Ljudje so danes bolj osveščeni glede pomembnosti dobre opreme. Skoraj vsi že uporabljajo smučarsko čelado in večina jih vsaj pred začetkom sezone smuči prinese na servis," pravi Vine in spomni na tipične primere iz preteklosti.
"Pred leti se je dogajalo, da so gospodje na servis prinesli po dva para smuči – svoje in ženine in nam dali naslednja navodila: Moje uredite 'v nulo', ženine pa samo tako malo, saj tako ali tako ne zna smučati in dobro pripravljenih smuči tako ali tako ne potrebuje. No, danes je drugače, saj vemo, da če smučka ne bo pripravljena, bo na ledeni podlagi neuporabna, in da mora včasih tisti, ki smuča slabše, smuči imeti še bolj urejene."
3