SiolNET. Novice Slovenija
2,23

termometer

  • Messenger
  • Messenger

Klemenčičev paket: lažji pregon goljufivih bančnikov in teroristov?

2,23

termometer

Goran Klemenčič
Foto: Klemen Korenjak

Vlada je danes potrdila noveli zakona o kazenskem postopku in kazenskega zakonika, ki med drugim lajšata pregon terorizma in gospodarskega kriminala. Prihodnji teden naj bi na vrsto prišel še zakon o probaciji.

Spremembe kazenske zakonodaje minister Goran Klemenčič napoveduje vse od začetka mandata leta 2014.


O Klemenčičevih ukrepih smo že pisali:

Ali slovenski tožilec težje preganja terorista kot nemški?

Nas je bančna luknja res premalo bolela?

Socialni delavci so premili, minister Klemenčič bi ostreje nadziral obsojence


Lažji pregon bančnih kaznivih dejanj …

Sprememba kazenskega zakonika naj bi olajšala delo tožilcem pri pregonu gospodarskega kriminala. Sprememba kazenskega zakonika naj bi olajšala delo tožilcem pri pregonu gospodarskega kriminala. Foto: Thinkstock Predlog novele kazenskega zakonika med drugim prinaša novosti pri pregonu gospodarske kriminalitete. Po zdaj veljavnem zakoniku mora biti pri kaznivem dejanju zlorabe položaja ali zaupanja pri gospodarski dejavnosti podan kazniv namen pridobitve protipravne premoženjske koristi ali povzročitev premoženjske škode. Po predlogu pa bi za pregon zadoščal že morebitni naklep storilca.

Na ministrstvu menijo, da bo sprememba omogočila uspešnejše dokazovanje obstoječih, a težje dokazljivih subjektivnih elementov kaznivih dejanj. Po novem bo pri kaznivem dejanju zlorabe položaja treba dokazovati eventualni, ne neposredni naklep. Preprosteje povedano, danes morajo slovenski organi pregona dokazovati direktni naklep storilca (da je ta nameraval oškodovati banko), medtem ko na primer v nemški zakonodaji zadostuje eventualni naklep (torej da se je storilec zavedal, kakšne so lahko posledice njegovega ravnanja, pa je v to privolil).

Tako naj bi olajšali delo tožilcev predvsem pri pregonu bančnih kaznivih dejanj, pri čemer pa poudarjamo, da sprememba ne velja za naprej.

… in terorizma

Če bo novela kazenskega zakonika sprejeta, naj bi tožilci lažje preganjali tudi teroristična kazniva dejanja. Če bo novela kazenskega zakonika sprejeta, naj bi tožilci lažje preganjali tudi teroristična kazniva dejanja. Foto: Reuters Novela med drugim strožje opredeljuje kazniva dejanja, povezana s terorizmom. Za ščuvanje in javno poveličevanje terorističnih dejanj ne bo več veljal le dejanski namen spodbuditi teroristično dejanje, ampak bo za pregon zadoščalo že dejstvo, da je šlo za ščuvanje ali javno poveličevanje.

V kazenski zakonik želijo dodati tudi nov člen potovanja z namenom terorizma, za kar bo zagroženih do osem let zapora, za organizacijo takih potovanj pa do deset let zapora. Novela tudi znova omogoča izgon tujca iz države.

Spremembe so posledica usklajevanja z evropsko zakonodajo in naj bi olajšale delo tožilcem pri pregonu terorističnih kaznivih dejanj, o čemer smo že pisali. 

Več pooblastil za policijo

Z novelo zakona o kazenskem postopku pa želi ministrstvo med drugim uvesti tudi zakonsko podlago za uporabo t. i. IMSI-lovilca in spremeniti pogoje za uvedbo sodne preiskave.

Z lovilcem IMSI, napravo za opravljanje prikritih preiskovalnih ukrepov, bi lahko policija pridobila osumljenčeve telefonske številke oziroma locirala osumljenčevo komunikacijsko sredstvo. Policiji naj bi ta možnost koristila pri pregonu osumljencev, ki pri storitvi kaznivega dejanja uporabljajo napredne oblike informacijske in komunikacijske tehnologije.

Zakonsko besedilo, ki naj bi predstavljalo osrednji del pravosodne reforme, je bilo ob lanski razgrnitvi tarča nemalo kritik. A kot je razvidno iz dokumenta, objavljenega na spletnih straneh vlade, ministrstvo ostaja pri poglavitnih rešitvah.

Klemenčič bi okrepil pooblastila policiji za izvajanje prikritih preiskovalnih ukrepov. Klemenčič bi okrepil pooblastila policiji za izvajanje prikritih preiskovalnih ukrepov. Foto: Thinkstock

Klemenčič brez podpore za ukinitev dosmrtne kazni

Minister Klemenčič je v preteklosti večkrat napovedal, da se bo zavzemal za ukinitev dosmrtne zaporne kazni. A po poročanju Dnevnika Klemenčiču ni uspelo dobiti zadostne podpore v koaliciji. Iz predloga besedila, ki je bilo vloženo na vlado, tako ne izhaja, da bi želelo ministrstvo ukiniti možnost izreka dosmrtnega zapora.

"To je samo potrditev neke stopnjevane represivne miselnosti, ki je v zadnjem času značilna zlasti za stranko SMC, ne nazadnje pa tudi za Mira Cerarja in Vesno Györkös Žnidar, pri katerih v imenu strankarske discipline ni prostora za bolj napredne ideje," je za Dnevnik dejal kriminolog Dragan Petrovec, eden vodilnih nasprotnikov ukrepa dosmrtnega zapora v stroki.

Omenimo, da je bila dosmrtna kazen v Sloveniji uzakonjena v času prve vlade Janeza Janše, leta 2008, ko je bil pravosodni minister Lovro Šturm. Do danes je niso izrekli nikomur.

Probacija še v usklajevanju

Še vedno pa je v razpravi  tudi predlog zakona o probaciji, ki naj bi ga vlada obravnavala prihodnji teden. Z zakonom bi Klemenčič uvedel probacijsko službo. Ta bo bdela nad obsojenci, ki kazni ne prestajajo v zaporu, temveč v hišnem zaporu ali z delom v splošno korist, ter tistimi, ki služijo pogojno kazen. Služba s predvidoma 47 zaposlenimi naj bi davkoplačevalce letno stala 1,7 milijona evrov.

Komentarji

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

Delite na:
Delite na: Facebook Twitter Viber Pinterest Messenger E-mail Linkedin