Nekje želijo pripraviti največji kres, nekje najbolj množično kresovanje, večinoma pa želijo organizatorji le ostati zvesti tradiciji.
Takšni so v glavnem motivi organizatorjev tradicionalnih kresovanj na predvečer praznika dela. Marsikje kresovanja dobijo tudi svoje nadaljevanje s prireditvami na dan 1. maja, praznika dela. Kot ponavadi največ organiziranih dogodkov pripravljajo v našem največjem sindikatu, Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS), potrudili pa se bodo tudi drugi organizatorji po Sloveniji. Rdeča nit vseh prireditev pa je, da je povsod poskrbljeno za veliko zabave z bolj ali manj znanimi glasbenimi skupinami ter za obilno jedačo in pijačo.
Takšni so v glavnem motivi organizatorjev tradicionalnih kresovanj na predvečer praznika dela. Marsikje kresovanja dobijo tudi svoje nadaljevanje s prireditvami na dan 1. maja, praznika dela. Kot ponavadi največ organiziranih dogodkov pripravljajo v našem največjem sindikatu, Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS), potrudili pa se bodo tudi drugi organizatorji po Sloveniji. Rdeča nit vseh prireditev pa je, da je povsod poskrbljeno za veliko zabave z bolj ali manj znanimi glasbenimi skupinami ter za obilno jedačo in pijačo.
Rožnik ostaja kralj med kresovanji
Čeprav morda kje pripravijo tudi večji kres, pa tudi še bolj množično zabavo, ostaja tradicionalno kresovanje na Rožniku še vedno eno najodmevnejših, sindikalna sporočila od tam pa najprodornejša.
Kresovanje na Rožniku vsako leto obišče več tisoč Ljubljančanov, pa tudi ljudi iz drugih krajev Slovenije. Letošnji govornik na kresovanju na Rožniku, predsednik ZSSS-ja Dušan Semolič, bo glede na razgibano dogajanje v zvezi s pogajanji o večji fleksibilnosti trga dela in delovne sile pri nas in nasploh v zvezi z reformno politiko vlade in položajem delavcem pri tem prav gotov imel kaj povedati. Naslednji dan pa bo na Rožniku prav tako na tradicionalni prireditvi ob 1. maju navzoče nagovoril ljubljanski župan Zoran Janković.
V Podravju malo mesto z največjim kresovanjem
Tako namreč svoje kresovanje kot največje v Sloveniji razglašajo v Rušah, kjer bodo v organizaciji tamkajšnjega TIC-a kres pripravili na parkirišču nekdanje Tovarne dušika Ruše (TDR). Ob bogatem spremljajočem programu, ki vključuje tudi postavitev mlaja, pohod z baklami po ulicah občine Ruše, bo ob pol desetih zvečer sledil prižig kresa, pol ure pozneje pa bo zagorel še t. i. kresni mož, ki bo po napovedih organizatorjev segel kar deset metrov visoko. Znana kresovanja na mariborsko-ptujskem koncu so še v Koblarjevem zalivu pri Mariborskem otoku, na Rancah pri Ptujskem jezeru in pri ribniku Farovec pri Slovenski Bistrici.
V Celju največje kresovanje na Špici ob Savinji
Tudi na Celjskem bodo pripravili več kresovanj. Eno največjih v zadnjih letih (letos bo že 22. po vrsti), na Špici ob Savinji, pripravlja kajak kanu klub Nivo Celje, ki več kot tisoč obiskovalcev pritegne tudi z odličnim izborom glasbenih skupin. V Celju je v zadnjih letih vedno bolj obiskano tudi kresovanje Pri Pušn šanku ob Šmartinskem jezeru. Tudi v bližnji občini Velenje se lahko pohvalijo z velikim tradicionalnim kresovanjem, ki ga pripravljajo v krajevni skupnosti Gorica.
Najbolj množično v Posavju v "rekorderskem" Boštanju
Naziv osrednjega kresovanja na območju Posavja, Dolenjske in Bele Krajine si je v zadnjih letih prislužilo kresovanje v Boštanju. Organizatorji, klub boštanjske mladine, so se še posebej potrudili pred šestimi leti, ko so pripravili kar 43 metrov visok prvomajski kres in se z njim vpisali v Guinnessovo knjigo rekordov. Letos pa menda ne bodo lovili novega rekorda. V bližnjem Zasavju pa bodo po znanih podatkih večje kresovanje pripravili v Kisovcu.
Po enem letu premora kres spet na Svetem Joštu nad Kranjem
Na osrednjem prvomajskem prireditvenem prizorišču na Gorenjskem, Svetem Joštu nad Kranjem, bodo znova pripravili kresovanje, potem ko so se mu lani odrekli. Znano kresovanje na Gorenjskem je tudi na vrhu smučišča Straža pri Bledu.
Gorelo bo tudi na robovih Slovenije
Tudi na skrajnem vzhodnem in zahodnem koncu naše države so privrženi tradiciji kresovanja: v Murski Soboti po postavitvi mlaja kres pripravijo v mestnem parku, poleg tega pa še ob lovskem domu v Krogu, na Primorskem pa je eno od bolj priljubljenih kresovanj na Markovcu pri Kopru.