Kdo vse bi moral iz politike?

Slovenija ima kar nekaj takšnih politikov, ki so v kazenskem postopku, pod drobnogledom Komisije za preprečevanje korupcije ali pa so bili pravnomočno ali nepravnomočno obsojeni. Med drugim so se tako na sodišču že zagovarjali nekdanji poslanci Srečko Prijatelj, Pavel Rupar, Branko Marinič, nekdanji mariborski župan Franc Kangler, predsednik SNS Zmago Jelinčič, pred leti pa tudi aktualni notranji minister Gregor Virant, na sodišču se je znašel tudi nekdanji predsednik vlade Anton Rop. Končno poročilo Komisije za preprečevanje korupcije pa je na političnem parketu spodneslo Zorana Jankovića kot predsednika Pozitivne Slovenije in Janeza Janšo kot premierja.

V Episcentrovi raziskavi so anketirance spraševali, kdo ne bi smel biti več dejaven v politiki glede na različne obtožbe in situacije, v katerih so se znašli. Večina vprašanih meni, da se v politiki ne bi smeli udejstvovati tisti, ki so bili pravnomočno ali nepravnomočno obsojeni, tisti, za katere je v zvezi z njihovim ravnanjem KPK podala negativno mnenje, in tisti, ki so v kazenskem postopku.

Parlamentarne stranke: rezultati so logični in pričakovani Da so rezultati raziskave logični in pričakovani, menijo v parlamentarnih strankah, ki smo jih povprašali za komentar.

Jernej Pavlin iz SDS je dejal, da pričakovanje, da politik, ki je nepravnomočno ali pravnomočno obsojen, ki je v kazenskem postopku ali pa je v zvezi z njegovim ravnanjem protikorupcijska komisija podala negativno mnenje, odstopi, vsebuje predpostavko, da pravna država deluje. "Kot je znano, v Sloveniji pravna država ne deluje, priče smo nenehnim zlorabam državnih institucij v politične namene, političnim zlorabam pravosodja ter organov pregona. Tranzicija v Sloveniji ni uspela. Če bi, potem tovrstne zlorabe ne bi bile mogoče," je zapisal.

V SLS, ki jo vodi Franc Bogovič, so poudarili, da imajo svoj etični kodeks in postopke za odločanje o izključitvah iz stranke v primeru mnenj, odločb oziroma sodb. Prepričani so, da bi se moral vsak posamezni politik v primeru končnih mnenj ali sodb institucij pravne države sam umakniti iz politike, vanjo pa bi se lahko vrnil po tem, ko in če bi dokazal, da je nedolžen. Ob tem so dodali, da v Sloveniji politiki še niso tako zreli, da bi to naredili.

Stranka Ljudmile Novak NSi je opozorila, da neetična ravnanja nekaterih politikov mečejo slabo luč na celotno politično sceno. Menijo, da zgolj sprememba zakonodaje ne bi prinesla pravih rezultatov. O tem bi po njihovem mnenju morali odločati volivci. "Upamo, da se bodo rezultati ankete odražali tudi na volitvah," so dodali.

Je rešitev paket Mr. Muscolo? "Glede na slabo prakso preteklega obdobja, ko je bila na račun tovrstnih ugotovitev pristojnih organov posledično močno ogrožena politična stabilnost, in glede na vse slabše zaupanje javnosti v politiko ter posledično njene odločitve, leži na političnih strankah največja odgovornost, da v svojih notranjih postopkih preprečijo kandidature posameznic ali posameznikov, ki ne delujejo v skladu z načeli integritete, etičnimi normami in veljavnim pravnim redom," pa zapisal Denis Sarkić iz SD.

Podobno kot v SD so odgovorili tudi iz stranke upokojencev. Kot so dejali bo stranka DeSUS pred vsakokratnimi volitvami od kandidatov, ki želijo kandidirati na listi stranke zahtevala podpis izjave s katero bo posameznik prevzel potrebno odgovornost. "V primeru, da bi se navedbe iz izjave izkazale za neresnične bo stranka takoj začela postopek za izključitev iz stranke," so še zapisali.

V Državljanski listi pa so spet spomnili na paket zakonskih novel oziroma paket Mr. Muscolo, ki so ga predlagali, a v državnem zboru ni dobil dovolj podpore. Prepričani so, da bi sprejem tega predloga "temeljito prečistil slovensko politiko".

V Pozitivni Sloveniji premierke Alenke Bratušek so med drugim zapisali, da bi se iz politike morali umakniti tisti, ki jih bremeni pravnomočna obtožba. Domneva nedolžnosti mora biti spoštovana vedno in povsod. "Ko še ne gre za pravnomočne obsodbe, je odstop s posameznih visokih političnih funkcij stvar integritete posameznika in v luči ustavne pravice domneve nedolžnosti ne more biti predmet zakonske določbe," so pojasnili. Dodali so, da je bil sicer na matičnem odboru državnega zbora sprejet sklep, s katerim so se zavezali k čimprejšnjemu sprejetju etičnega kodeksa poslancev, ki bo po vzoru nekaterih drugih držav opredelil pričakovana ravnanja posameznikov v takšnih primerih.