Kdo bo prvi povedal resnico?

V zadnjih letih lahko povsod opazujemo vzpon neke nove politike. Pri njej nenadoma nista več pomembna ne kompetenca ne kredibilnost. Nenadoma celo ni več pomembno, ali politiki res vedo, o čem govorijo. In tudi ne skrivajo, da jim gre le za zadostitev ambicije, za golo funkcijo in vse, kar jim ta prinaša. In vendar - čeprav so tako transparentni, čeprav je tako evidentno, da v političnem prostoru niso zaradi neke predanosti skupnemu dobremu, ampak le zaradi sebe -, jih javnost nagrajuje, jim prikimava, jih odobrava in voli, je v zadnji številki Mladine zapisal Grega Repovž. Populistični prijemi bližnjica do uspeha Nobenega dvoma ni: populistični prijemi so za politike bližnjica do uspeha. A danes ne gre več za ponujanje malic in golažev, danes gre za prefinjene in izdelane strategije stimuliranja in destimuliranja volivcev - destimuliranja tistih, ki bi, če bi se volitev udeležili, volili drugo stran.

Odgovornost nosijo tudi mediji

A velik del odgovornosti za uspeh tovrstne politike nosijo mediji. Mediji so namreč tisti, ki so vse bolj pogosto v vsakem nastopu iskali le še iskrice in prebliske, ne pa najbolj razumnih idej in pametnih predlogov. Politiki so se znašli pred izbiro: ali ostanejo zunaj medijev ali pa se prilagodijo. In veliko se jih je prilagodilo.

Krivda torej ni le na strani politikov, med njimi je danes res veliko brutalnih populistov, tudi mediji so zagrabili to bližnjico k višji gledanosti, poslušanosti in branosti. Kompleksne teme so se umaknile, kadar so prisotne, pa so vse bolj pogosto sestavljene le še iz prebliskov - ki z realnostjo in resnostjo tem nimajo nobene zveze, še piše Repovž.