Kateri delavci znajo opraviti odlično delo tudi brez šefovega nadzora

Večkrat smo že lahko slišali moto, da je le zadovoljen delavec lahko dober delavec. Pogosto pa je delovno okolje tisto, ki to zadovoljstvo določa. Nekateri zato delovno okolje zamenjajo, vendar vsi nimajo te možnosti.

Manj motečih dejavnikov, boljši rezultati Raziskava, ki so jo izvedli raziskovalci na Stanfordu, potrjuje, da so nekateri zaposleni bolj produktivni, ko delajo od doma. Delo od doma naj bi privedlo do 13-odstotnega zvišanja učinkovitosti. Delno zato, ker si tisti, ki so delali doma, niso vzeli toliko pavz ali niso bili bolniško odsotni, delno pa tudi zato, ker doma ni bilo motečih dejavnikov, kot je na primer večje število ljudi v pisarni, piše medij The Atlantic.

Podobno je tudi s fleksibilnim delovnikom, kjer zaposleni pride v službo, kadar hoče, in ostane tam, dokler ne dokonča delovnih obveznosti.

Nedavno smo tudi na Planet Siol.net pisali o delu od doma in vam ob tem zastavili vprašanje, ali bi želeli delati od doma. Kar dobra polovica tistih, ki so sodelovali v anketi, je odgovorila, da bi delali od doma, saj menijo, da je domače okolje bolj spodbudno.

Način dela, ki zahteva visoko stopnjo zaupanja med delodajalcem in zaposlenim Motivacijska moč takšne oblike dela je v tem, da posameznik lahko delo prilagodi drugim vlogam v življenju, nam je pojasnila psihologinja Ana Arzenšek. Na primer posamezniki z majhnimi otroki lahko še pravočasno gredo po otroka v vrtec, del svojih delovnih nalog pa opravijo zvečer, po odhodu otrok v posteljo.

"Seveda pa tak način dela zahteva visoko stopnjo zaupanja med delodajalcem in zaposlenim. Če ima zaposleni občutek, da mu delodajalec zaupa, je tudi to že motivacijski dejavnik," je izpostavila Arzenškova in dodala, da se pri delu od doma spremeni način vrednotenja dela.

"Namesto klasičnega vrednotenja, ki temelji na času (urah), ki jih je nekdo preživel na delu, se vrednoti delovni rezultat."

Malo zavzetih posameznikov Ima pa delo od doma tudi določene omejitve. Po besedah psihologinje namreč takšno delo zahteva "visoko notranje motiviranega, organiziranega, vztrajnega in zavzetega posameznika, pri čemer (po raziskavah sodeč) zaposlenih s tovrstnimi lastnostmi v populaciji ni na pretek".

Pri tem je navedla Gallupovo raziskavo zavzetosti za delo, ki je pokazala, da je zavzetih posameznikov v Sloveniji v povprečju le okoli 15 odstotkov, medtem ko je v najuspešnejših podjetjih takih posameznikov več, do dve tretjini.

"In to je tudi odgovor na vprašanje, kakšne so prednosti fleksibilnih oblik dela; zaposleni, ki svoje delo z veseljem opravljajo, ki imajo protestantsko delovno etiko, so hkrati zaposleni, ki bodo svoje delo opravili po svojih močeh ne glede na to, ali jih nekdo nadzoruje. To so ljudje, ki jih delo osebno izpolnjuje in navdušuje in od katerih lahko vodje pričakujejo največ, ne glede na to, kje delo opravijo," je pojasnila Arzenškova.

Kako reševati težave v delovnem okolju? Ne glede na to, kako pozitivno lahko delo od doma vpliva na zaposlenega in na njegovo delovno vnemo, pa pri večjem številu takšna oblika dela ne pride v poštev zaradi same narave dela.

Če torej nekateri lahko ubežijo slabemu delovnemu okolju v zavetje doma ali katerega drugega prostora, kaj preostane tistim, ki te možnosti nimajo? Kako lahko vsak posameznik izboljša svoje delovno okolje in s tem tudi produktivnost?

Kot je izpostavila Arzenškova, so največje težave pri takšnih oblikah dela predvsem odnosi med zaposlenimi, slog vodenja, vsebina dela in način vrednotenja posameznikovega dela.

Proč z rutino, v delu iščite izzive "Zaposleni delovno vnemo čutijo takrat, ko delajo stvari, ki so jim zanimive in pomembne, s katerimi se poistovetijo, ko lahko s sodelavci in vodji odprto komunicirajo in ko z njimi nimajo strogo formalnih odnosov ter ko najdejo čas tudi za majhna druženja, praznovanja, rituale. Delo je rutinsko do mere, kot si ga vzamemo. Če v svojem delu lahko najdem izzive, zame ne bo rutinsko," je pojasnila.

Dodala je, da je napačno prepričanje, da so konflikti na delovnem mestu nekaj slabega in da se jim je treba izogniti. Nemogoče je, da bi vedno dobro shajali z vsemi sodelavci, zato vsem tistim, ki imajo občutek, da se pogosto zapletajo v konflikte z istimi sodelavci, a pa ne dosežejo želenih izidov in bi radi to spremenili, svetuje, da se udeležijo usposabljanj na temo reševanja konfliktov.

"Tega nas namreč nihče v času šolanja ni naučil."